Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravni organ prve stopnje je utemeljeno zavrnil zahtevo tožnice za dovolitev priglašenih del za gradnjo garaže - lope, ker je bila v nasprotju z zazidalnim načrtom.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 30.1.1992, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pokrite lope-garaže na zemljišču parc.št. 127/2. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ker je po veljavnem zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 2/4 na zemljišču, kjer želi tožnica graditi navedeni objekt, predvidena gradnja objekta za potrebe fakultete. Tožena stranka je zavrnila pritožbene ugovore, da ni več podane ustavne podlage za navedeni zazidalni načrt zaradi delne razveljavitve zakona o stavbnih zemljiščih (členi od 10 do 28) z utemeljitvijo, da razveljavitev omenjenih določb zakona o stavbnih zemljiščih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, nima vpliva na veljavnost navedenega zazidalnega načrta.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da je s postavitvijo spornega objekta na zemljišču parc.št. 127/2 želela preprečiti nadaljnjo uporabo tega zemljišča za odlagališče različnih odpadkov. Poudarja, da je upravni organ prve stopnje z odločbo z dne 17.6.1992 drugemu investitorju dovolil gradnjo garaže na sosednji parceli in pravi, da ne more razumeti, da za dve garaži, ki naj bi stali ob skupni parcelni meji v istem območju urejanja, veljajo tako različni predpisi, po katerih občinski organ gradnjo ene garaže dovoli, druge sosednje pa ne dovoli. Navaja še, da ji je bilo prizadeto zemljišče, na katerem želi postaviti lopo-garažo, vrnjeno v last v denacionalizacijskem postopku in da se ne strinja s sprejetim zazidalnim načrtom za to območje, ker je po njenem mnenju predimenzioniran. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga sodišču, da neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče je proučilo vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, izpodbijano odločbo in tožbo ter ugotovilo, da o zakonitosti izpodbijane odločbe ni pomislekov. Na ugotovljeno dejansko stanje je bila pravilno uporabljena določba 2. odstavka 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN), po kateri izda za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po občinskem odloku zadostuje priglasitev ter, da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Ker je v obravnavanem primeru upravni organ prve stopnje ugotovil, da je po zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 2/4 (Uradni list SRS, št. 24/88 in 7/89) na prizadetem zemljišču predvidena gradnja objekta z oznako "G" za potrebe fakultete, je predlagana gradnja torej v nasprotju s sprejetim prostorskim izvedbenim načrtom, zato je zahtevo tožnice utemeljeno zavrnil. Tožnica v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na odločitev v stvari. Na ugovor tožnice, ki se nanašajo na veljavnost zazidalnega načrta za območje VI 2/4, je tožnici pravilno in popolno odgovorila že tožena stranka, zato sodišče tega ne ponavlja. Tožničine navedbe o tem, da je prvostopni upravni organ dovolil ob enakem dejanskem stanju gradnjo garaže na sosednji parceli, so tožbena novota v razmerju do njene pritožbe proti prvostopni odločbi in zato neupoštevane. Sodišče namreč v skladu z določbo 1. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku.
Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.