12. 12. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Ivane Tekavc, Dol pri Ljubljani, ki jo zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, na seji 12. decembra 2017

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje (Uradni list RS, št. 98/08) se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 270/2014 z dne 11. 2. 2016 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1370/2013 z dne 20. 5. 2014 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica izpodbija sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi njene tožbe zoper odločbo o obremenitvi njene nepremičnine s trajno služnostjo v javno korist ter sklep Vrhovega sodišča o zavrženju revizije. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ki urejajo postopka razlastitve in omejitve lastninske pravice, ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje (v nadaljevanju Uredba o DLN). Zatrjuje kršitve oziroma neskladje z 22., 23., 33. in 69. členom Ustave, 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. členom Prvega Protokola k EKČP. Izpodbijane določbe ZUreP-1 naj bi bile v neskladju z Ustavo in EKČP, ker dopuščajo, da razlastitveni upravičenec pridobi pravico uporabljati nepremičnino pred plačilom odškodnine za razlastitev. Uredbi o DLN očita protiustavnost oziroma nezakonitost, ker naj bi v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ne bile izdelane strokovne podlage, ki bi morale biti izdelane na podlagi 9. člena Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), ki se uporablja na podlagi 92. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt), z vsebino, kot jo določajo 16., 17. in 18. člen Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 38/03). Sklicuje se tudi na 15. člen ZPNačrt in trdi, da bi morala biti Uredba o DLN skladna tako z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) kot z Uredbo o prostorskem redu Slovenije.

2.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZUreP-1 ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Ne da bi se opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo, je zato Ustavno sodišče pobudo zavrnilo (1. točka izreka).

3.Uredba o DLN ne učinkuje neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih določb predpisa. Sklep in sodba, ki ju pritožnica izpodbija z ustavno pritožbo, ne temeljita na izpodbijani Uredbi o DLN. V skladu s tretjim odstavkom v zvezi s prvim odstavkom 93. člena ZUreP-1[1] je bilo v postopku obremenitve pobudničine nepremičnine s služnostjo v javno korist dejstvo, da je ta nepremičnina predvidena v državnem lokacijskem načrtu, podlaga le za ugotovitev, da je javna korist izkazana. O tem je bilo pravnomočno odločeno že z odločbo o uvedbi postopka o obremenitvi nepremičnine s služnostjo v javno korist,[2] zato se pobudničin pravni položaj z morebitno ugoditvijo pobudi ne bi izboljšal. Pobudnica glede na navedeno ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o DLN, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica

[1]Po prvem odstavku 59. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10 in 10/12 – EZ) se je za gradnjo in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, uporabljal prvi odstavek 93. člena ZUreP-1. Primerljivo določbo Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15 – EZ-1) sedaj vsebuje tudi v prvem odstavku 472. člena.

[2][2]

[2]V skladu s prvim odstavkom 100. člena ZUreP-1, ki se na podlagi sedmega odstavka 110. člena ZUreP-1 smiselno uporablja tudi v postopku odločanja o obremenitvi nepremičnine s služnostjo v javno korist, upravni organ v primerih iz prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 izda o začetku postopka odločbo, v kateri ugotovi, ali je javna korist izkazana, in odloči o uvedbi postopka razlastitve (oziroma obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist). V obravnavanem primeru je upravni organ o uvedbi postopka odločil z odločbo z dne 13. 5. 2010, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1554/2010 z dne 15. 11. 2011.