Jedro

Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.

Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Sodišče lahko pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi odločba sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval zvišanje preživnine, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu P 64/2011 z dne 8. 3. 2012 v višini 210,00 EUR mesečno, tako da bi bil toženec dolžan za mladoletnega tožnika od 1. 8. 2014 dalje plačevati preživnino v višini 350,00 EUR mesečno. Tožbeni zahtevek za spremembo stikov med mladoletnim tožnikom in tožencem je zavrglo ter še sklenilo, da je tožnik dolžan tožencu povrniti pravdne stroške v višini 467,26 EUR s pp.

2. Zoper zavrnilni del odločbe in stroškovno odločitev se pritožuje tožnik zaradi kršitve 8. in 257. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep o stroških postopka razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sodišče je v sodbi sicer obravnavalo vse preživninske postavke, vendar je obrazložitev sodbe ostala zgolj pavšalna, zato miselnega toka sodišča ni mogoče preizkusiti. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo tožniku poleg priznanega stroška za prehrano v višini 100,00 EUR mesečno priznati tudi strošek za prehranska dopolnila in zdravila v višini 35,00 EUR ter poleg priznanega stroška za obleko in obutev v višini 80,00 EUR mesečno tudi strošek nakupa športnih oblačil. Sodišče se tudi ni opredelilo do stroška posteljnine in brisač, čeprav gre nedvomno za potrebščine, ki so nujne za tožnikovo preživljanje. Tudi iz naslova higiene, pranja in čiščenja je sodišče tožniku priznalo le 15,00 EUR, čeprav je zakonita zastopnica tožnika natančno specificirala vsa higienska sredstva, tako po vrsti in količini, kot tudi cenovno. Sodišče pa se do tega niti posredno ni opredelilo. Pri izdatkih za šolske predstave, ekskurzije in šolo v naravi je sodišče pravno zmotno izhajalo iz koncepta življenjskega minimuma. Strošek za letni dopust je sodišče neutemeljeno združilo s stroški prostega časa in nakupa igrač. Za skladen telesni in osebnostni razvoj so otroku tožnikove starosti nedvomno potrebne tudi igrače, revije, knjige, kolo, rolerji in druga športna oprema, kar pa je sodišče skupaj z letnim dopustom združilo v absurdni znesek 10,00 EUR mesečno oziroma 120,00 EUR letno, ki vseh navedenih tožnikovih potreb še zdaleč ne more pokriti. Strošek podaljšanega bivanja je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da ta strošek ni dokumentiran, kar je zmotno. Tožnik je ta strošek dokazal z zaslišanjem zakonite zastopnice. Pravno zmotno je tudi stališče sodišča, da izdatki za kolo, rolerje, drugo športno opremo, poletni tabor, pisalno mizo, stol, predalnik, računalnik niso priznani izdatek iz razloga, ker naj bi presegali nujne stroške. Tožniku je potrebno zagotoviti tudi občasno striženje pri frizerju in osebne dokumente. Sodišče se do teh izdatkov ni opredelilo, čeprav je gotovo, da ti stroški nastajajo. Tožnika tudi ni mogoče prikrajšati za strošek rojstno dnevne zabave ter strošek rojstno dnevnih zabav sošolcev in prijateljev ter za skromen strošek maškar. Sodišče se tudi ni opredelilo do stroška prevoza tožnika v šolo in na treninge. Sodišče prve stopnje je glede plačevanja obrokov kredita zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik je že v tožbi navedel, da zakonita zastopnica namesto najemnine staršem, ki so lastniki stanovanja, prispeva k plačevanju kredita za stanovanje. Pravno zmotno je sodišče upoštevalo otroški dodatek, ki ga za tožnika prejema njegova zakonita zastopnica, saj je bila z odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 186/2014 dosedanja sodna praksa presežena in se otroški dodatek pri določitvi preživninske obveznosti ne upošteva več. Končno pa je sodišče v sodbi tudi zmotno ugotovilo, da ima toženec mesečno plačo v višini 608,00 EUR. Iz listine - karton delavca pod C 1 izhaja, da toženec prejema tudi dodatke (očitno ne gre za prehrano in prevoz) in da mesečno izplačilo tožencu znaša približno 741,00 EUR. Pritožba glede toženčeve plače še opozarja, da je direktor toženčevega delodajalca J. V. tesen osebni prijatelj toženca. Podatke, ki jih je posredoval toženčev delodajalec, bi zato sodišče moralo preveriti še s poizvedbo pri DURS. Sodišče je spregledalo tudi dejstvo, da je toženec v preteklosti poleg redne preživnine dodatno prispeval za angleščino in šolo v naravi, kar posredno pomeni, da je toženec zmožen plačevati višjo preživnino. Glede stroškov postopka je sodišče zmotno odločilo na podlagi 154. člena ZPP, saj bi moralo na podlagi 413. člena ZPP odločiti po prostem preudarku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ima materialno pravno podlago v določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.

5. V obravnavanem primeru je tožnik zatrjeval in dokazoval, da so se njegove potrebe od s sodno poravnavo določene preživnine v letu 2012 znatno povečale. Težišče pritožbenih navedb je usmerjeno predvsem v oceno mesečnih potreb mld. tožnika. Prvostopenjsko sodišče je skrbno, obširno in natančno ocenilo mesečne potrebe mld. tožnika in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajajo, zato jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodišče prve stopnje je potrebe mld. tožnika ocenilo na 393,00 EUR. Tako ocenjena višina je povsem sprejemljiva in primerljiva s siceršnjimi potrebami otroka take starosti, tudi ob upoštevanju tožnikovih blagih zdravstvenih težav. Pritožbeno sodišče se povsem strinja s pravilnim stališčem sodišča prve stopnje, da je ob upoštevanju relativno nizkih preživninskih zmožnosti staršev (mati tožnika prejema neto plače v višini 620,00 EUR, medtem ko toženec prejema neto plačo v višini 608,58 EUR) pri zadovoljevanju posameznih potreb tožnika potrebno postaviti določene realne meje. Glede na izkazane dohodke tožnikovih staršev namreč ni realno, da bi starša zmogla pokrivati preživninske stroške tožnika v zatrjevani višini 745,00 EUR. Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Kot je bilo že večkrat navedeno, lahko sodišče pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).

6. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je prvo sodišče ugotovljene preživninske potrebe tožnika zmanjšalo za otroški dodatek v višini 43,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče v skladu z novejšo sodno prakso otroškega dodatka pri odločitvi ni upoštevalo in je tožniku pravilno pojasnilo, da se bo z otroškim dodatkom lahko pokril presežni del njegovih potreb, torej tistih potreb, ki jih prvo sodišče, ob upoštevanju preživninskih zmožnosti staršev, pri oceni potreb ni priznalo.

7. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je prvo sodišče tako pri tožencu kot tudi pri zakoniti zastopnici tožnika upoštevalo njuno neto in ne bruto plačo. Sicer pa, kot izhaja iz obračuna plače toženca za mesec maj 2014, se znesek 122,40 EUR, ki ga izpostavlja pritožba, nanaša na prehrano.

8. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do v pritožbi izpostavljene okoliščine glede prispevka zakonite zastopnice tožnika k pokrivanju obrokov kredita za stanovanje. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožnikova mati navedenih stroškov dejansko ne trpi.

9. Glede pritožbene navedbe, da je toženec v preteklosti poleg redne preživnine dodatno prispeval za angleščino in šolo v naravi, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da če je toženec določen denarni prispevek za angleščino in šolo v naravi namenil tožniku, je bil za navedeni znesek pač prikrajšan pri kritju svojih osnovnih življenjskih potreb.

10. Ker so se dohodki obeh staršev v primerjavi s prvo določitvijo preživnine celo nekoliko zmanjšali in ker se otrokove potrebe niso povišale, je sodišče prve stopnje, na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.

11. O stroških postopka je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožniku naložilo, da tožencu povrne stroške postopka. Sicer pa tudi prosti preudarek po 413. členu ZPP ne izključuje možnosti sodišča, da pri odločitvi glede povrnitve pravdnih stroškov uporabi splošne določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. V konkretnem primeru je bil namreč tožnik tisti, ki je začel pravdo in zahteval znižanje preživnine ter je v pravdi v celoti propadel. Pritožba tudi ne navede nobenih takšnih okoliščin, ki bi narekovale drugačno odločitev o pravdnih stroških, kot jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče. 12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP).Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP nositi stroške pritožbenega postopka.