Jedro

Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je odloženo in vezano na suspenzivni pogoj – da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe in da to svoje upravičenje, se pravi pritožbo zoper končno odločbo, tudi uresniči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 2.617,92 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbene trditve je tožeča stranka utemeljevala na očitku, da je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta zmotno določilo v višini 246.520,00 EUR, namesto pravilno 17.564,55 EUR, zaradi česar so bili posledično napačno odmerjeni tudi pravdni stroški.

5. Višje sodišče po vpogledu v predmetni spis ugotavlja, da: - je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25. 10. 2011, zoper katerega ni posebne pritožbe, vrednost spornega predmeta določilo v višini 246.520,00 EUR; - je sodišče prve stopnje istega dne izdalo plačilni nalog, s katerim je v posledici določitve vrednosti spornega predmeta, tožečo stranko pozvalo na doplačilo sodne takse za redni postopek; - je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 11. 2011 ustavilo postopek, ker tožeča stranka sodne takse za redni postopke ni doplačala, in - se tožeča stranka zoper sklep o ustavitvi postopka ni pritožila.

6. ZPP v tretjem odstavku 44. člena določa, da zoper sklep, s katerim sodišče odloči o vrednosti spornega predmeta, ni posebne pritožbe. Drugi odstavek 363. člena istega zakona pa določa, da se sme sklep sodišča prve stopnje, za katerega ZPP izrecno določa, da ni posebne pritožbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Gre za tako imenovano pridržano (nesamostojno) pritožbo. Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je odloženo in vezano na suspenzivni pogoj – da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe in da to svoje upravičenje, se pravi pritožbo zoper končno odločbo, tudi uresniči. (1) Ker tožeča stranka upravičenja pritožiti se zoper končno odločbo, to je zoper sklep o ustavitvi postopka, ni uresničila, odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 25. 10. 2011, ne more več (niti posredno) izpodbijati v pritožbi zoper izpodbijani sklep, to je v pritožbi zoper sklep o stroških postopka. Zato so vse pritožbene navede tožeče stranke, ki se nanašajo na določitev vrednosti spornega predmeta, neutemeljene.

7. Višje sodišče še dodaja, da zmotna navedba vrednosti spornega predmeta v uvodu izpodbijanega sklepa, na odločitev višjega sodišča o pritožbi ne vpliva.

8. Glede na navedeno višje sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Več o tem J. Zobec et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2009, str. 506-510.