Jedro

Zoper sklep pritožbenega sodišča je vložnica 26. 1. 2021 na Vrhovno sodišče RS vložila pritožbo, ki je bila nato odstopljena sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje.

Po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje navedeno vlogo utemeljeno zavrglo. V tem primeru gre namreč za nedovoljeno pritožbo, ki jo skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka na more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo vložnice vloženo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 248/2020 z dne 15. 12. 2020. 2. Zoper sklep je pritožbo vložila vložnica. V njej navaja, da 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin daje pravico vsakomur, da se brani sam ali z zastopnikom po lastni izbiri. Vlagatelj pravnega sredstva je lahko vsakdo po lastni izbiri in tudi ni določeno oziroma pogojeno, da mora imeti opravljen pravniški državni izpit. Glede navedenega se vložnica sklicuje tudi na določbe Ustave RS. Posledično je protiustavna obrazložitev sodišča prve stopnje, da predlog, ki ga je vložila ni dovoljen, iz razloga, ker nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Sodišče je dolžno vsebinsko presojati vlogo oziroma jo pozvati na dopolnitev v kolikor vloga ne bi bila popolna in sposobna za obravnavo. Vložnica je prava nevešča oseba in si tudi pravne pomoči ne more pridobiti, saj nima potrebnih finančnih sredstev, medtem ko je brezplačna pravna pomoč zaradi nizkega plačila odvetnikov, neučinkovita. Sodišče bi moralo opraviti javno sojenje. Glede fikcije vročitve pa vložnica navaja, da le-ta pomeni le domnevno vročitev, ne pa dejanske.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom opr. št. Psp 248/2020 z dne 15. 12. 2020 zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje opr. št. VI Ps 385/2020 z dne 15. 9. 2020. Z navedenim sklepom je bila vložničina vloga z dne 20. 5. 2020 kot nepopolna zavržena. Vložnica namreč vloge kljub zahtevi za njeno popravo, v danem 15-dnevnem roku ni popravila tako, da bi bila sposobna za obravnavo.

6. Zoper sklep pritožbenega sodišča je vložnica 26. 1. 2021 na Vrhovno sodišče RS vložila pritožbo, ki je bila nato odstopljena sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje.

7. Po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje navedeno vlogo utemeljeno zavrglo. V tem primeru gre namreč za nedovoljeno pritožbo, ki jo skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka na more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje.

8. Iz pisne vloge izhaja, da je vložnica vložila pritožbo, vendar tudi, če bi šlo za vložitev predloga za dopustitev revizije kot izrednega pravnega sredstva, je odločilno že dejstvo, da je vložnica vlogo vložila sama. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP sama opravlja pravdna dejanja le v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit. Če ga nima, kar v zadevi niti ni sporno, pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Upoštevaje navedeno tudi če bi šlo za predlog za dopustitev revizije le-ta ni dovoljen. Tako izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS.2 V zvezi z vračanjem nepopolnih vlog v dopolnitev pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

9. Ker v zadevi ni prišlo do vsebinskega obravnavanja zadeve, temveč je bila vloga kot nedovoljena zavržena, sodišče ni kršilo določb ZPP, ki se nanašajo na javnost sojenja. Prav tako niso bile kršene določbe Ustave RS, niti 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katere se v pritožbi sklicuje vložnica.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Glej sklep II DoR 536/2020 z dne 12. 12. 2020 itd.