Jedro

Revizijski očitek, da sodišče ni prisodilo preživnine drugi toženki ne more vplivati na revizijsko usodo odločitve o tožnikovem očetovstvu. Sodišče v primeru, da ugodi zahtevku za ugotovitev očetovstva, sicer res lahko odloči o preživljanju otroka tudi brez ustreznega zahtevka, vendar tega ni dolžno storiti. Izostanek odločitve o preživnini tudi ne more vplivati na usodo sodbe, s katero je bilo ugodeno zahtevku za ugotovitev očetovstva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je M. M.(tožnik) oče mladoletne A. M. (druge toženke).

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi obeh toženk in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Prva toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi revizijskih razlogov iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Poudarja, da mladoletna druga toženka ob vložitvi tožbe ni imela skrbnika za poseben primer, sodišče pa je sprejemalo dokazne sklepe že na naroku 30.3.2005 in je zato celoten postopek obremenjen z "absolutnimi kršitvami pravdnega postopka na škodo mladoletne toženke". Pritožbeno sodišče bi moralo ugotoviti, da drugotoženki tožba ni bila pravilno vročena. Revidentka je med postopkom opozarjala, da tožnik svoje trditve o očetovstvu ni nikoli povezoval s svojo obveznostjo do preživljanja otroka. Toženka pa ni zahtevala preživnine, ker tožnik ni oče mladoletnega otroka. Sodišče je kljub temu odločilo, da je tožnik oče in bi bilo zato dolžno po uradni dolžnosti odločiti tudi o preživnini. Stališče revidentke je tudi, da sta sodbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča "protispisni", ker je odločitev, da je tožnik pravočasno vložil tožbo zaradi ugotovitve očetovstva v nasprotju z listinami v sodnem spisu. Sodišče tudi ni odpravilo neskladja med tistimi listinami, ki jih je predložila toženka in listinami Centra za socialno delo. Napačno naj bi bilo tudi, da je sodišče odločalo o očetovstvu zgolj na podlagi tožnikovih trditev in okoliščine, da se toženki nista odzvali na vabilo za DNA analizo. Sodišče ni preizkusilo trditev revidentke, da tožnik ne more biti oče, niti s pozivom tožniku, da obrazloži svojo trditev, da je edino on imel intimne odnose s prvo toženko.

4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ta pa nanjo ni odgovoril. 5.Revizija ni utemeljena.

6.Povsem neutemeljeni so revizijski očitki v zvezi z zatrjevanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, ki naj bi jih storili sodišči v razmerju do druge toženke. Pritožbeno sodišče je ustrezno pojasnilo zakaj ni bilo poseženo v pravico do izjave druge toženke, zaradi česar tudi ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Uveljavljanje procesnih kršitev v povezavi s popolno procesno neaktivnostjo skrbnice za poseben primer (matere prve toženke) predstavlja tudi zlorabo procesnih pravic, saj je očitno namenjeno zgolj zavlačevanju in oteževanju sodnega postopka.

7.Neutemeljene so tudi revizijske trditve o "protispisnosti" v zvezi z ugotavljanjem dejstev, ki predstavljajo podlago za oceno pravočasnosti tožbe. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je namreč podana le v primeru, če gre za nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami(1). V našem primeru bi bila torej kršitev podana, če bi sodišče v sodbi napačno citiralo vsebino listin, česar pa ni storilo. Revidentkine trditve po svoji vsebini predstavljajo nasprotovanje dokazni oceni sodišča in zato v revizijskem postopku takšnih trditev ni mogoče upoštevati(2).

8.Dejanska ugotovitev, da je Center za socialno delo šele 17.12.2003 poslal tožniku dopis o tem, da je postopek pri njih zaključen in lahko očetovstvo za drugo toženko ureja na sodišču, predstavlja ustrezno podlago za presojo, da je bil tožnik šele takrat obveščen o tem, da se mati ne strinja s priznanjem očetovstva in je bila zaradi tega tožba pravočasno vložena(3).

9.Ugotavljanje očetovstva ni povezano s posebnimi dokaznimi pravili in se tudi zaradi tega revizijsko sodišče ne more ukvarjati z dokazno oceno pritožbenega sodišča. 10.Revizijski očitek, da sodišče ni prisodilo preživnine drugi toženki ne more vplivati na revizijsko usodo odločitve o tožnikovem očetovstvu. Sodišče v primeru, da ugodi zahtevku za ugotovitev očetovstva, sicer res lahko odloči o preživljanju otroka tudi brez ustreznega zahtevka, vendar tega ni dolžno storiti. Izostanek odločitve o preživnini tudi ne more vplivati na usodo sodbe, s katero je bilo ugodeno zahtevku za ugotovitev očetovstva(4).

11.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP. Odločba implicira zavrnitev zahtevka za povrnitev revizijskih stroškov(5).

Op. št. (1): Primerjaj določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbo drugega odstavka 90. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR. Op. št. (4): Primerjaj določbo 422. člena ZPP.Op. št. (5): Sklepanje po nasprotnem razlogovanju v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.