Jedro

Status oškodovanca, kot je pravilno razlogovalo prvo sodišče, tisti osebi, ki je s kaznivim dejanjem kakorkoli oškodovana, podeljujejo določbe člena 60 ZKP, torej zakon, ne more pa biti status oškodovanca podeljen z napačnim pravnim poukom v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe, kot zmotno vztraja pritožnik, kajti, status in pravice oškodovanca so namreč natančno opredeljene v določbi prvega odstavka člena 60 ZKP, slednje pa je prvo sodišče bilo dolžno presojati po uradni dolžnosti, kar je v obravnavani zadevi tudi storilo in ustrezno pojasnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Pritožnik F. B. je dolžan plačati sodno takso za pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo F. B. z dne 6. 11. 2021 zavrglo.

2. Taki odločitvi F. B. nasprotuje s sicer pravočasno vloženo pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja pritožbena razloga kršitev postopkovnih določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi ugodi in da se mu prizna status oškodovanca ter se njegovo vlogo z dne 6. 11. 2021 obravnava vsebinsko.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva: - pritožnik F. B. je sicer na nepravdni oddelek sodišča prve stopnje 6. 11. 2021 naslovil vlogo, ki jo je poimenoval ″kazenska ovadba zoper župana A. A. in ostale, istočasno pa tudi vlogo, ki jo je poimenoval kazenske ovadbe zoper Začasno strokovno telo za geodezijo v sestavi B. B., C. C., D. D. in Strokovni svet za sodno izvedenstvo, cenilstvo in sodno tolmačenje v sestavi E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K, L. L., M. M., N. N., B. B., O. O., P. P.″ - iz te vloge izhaja, da je na MPRS že 23. 6. 2018 vložil tudi zahtevo za preverjanje strokovnosti sodnega izvedenca s področja geodezije T. T., ki je bil udeležen v sodnem – nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Celju v zadevi opr. št. N 58/2012, - Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Celju je 8. 10. 2021 pod opr. št. Kt/11645/2020 izdalo sklep, s katerim je zavrglo kazenske ovadbe F. B. z dne 17. 7. 2020, med drugim tudi zoper uvodoma navedene obdolžence zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po določbi prvega odstavka člena 258 KZ-1, ker naznanjena kazniva dejanja niso dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti - v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe zoper prej navedene osumljence pa je ODT podalo pravni pouk oškodovancem v skladu z določbo drugega odstavka člena 60 ZKP o pravici, da pri Okrajnem sodišču v Celju predlagajo opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali pa vložijo obtožni predlog, takšen sklep o zavrženju pa je bil med drugim vročen tudi pritožniku - sodišče prve stopnje je na podlagi trditev pritožnika v njegovi vlogi z dne 6. 11. 2021 ugotovilo, da pritožnik vztraja pri nadaljevanju kazenskega pregona zoper navedene osumljence zaradi storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po določbi člena 258 KZ-1. 5. Sodišče prve stopnje je njegovo vlogo z dne 6. 11. 2021, s katero pritožnik smiselno želi nadaljevanja kazenskega postopka zoper prej navedene osumljenca zavrglo iz razloga, ker je ugotovilo, da pritožnik v navedeni kazenski zadevi nima status oškodovanca in posledično upravičenega tožilca za prevzem kazenskega pregona, ne glede na to, da je podal kazensko ovadbo, ki je bila s sklepom ODT Celje z dne 8. 10. 2021 zavržena.

6. Pritožnik se z zaključki prvega sodišča o tem, da v navedeni kazenski zadevi ni oškodovanec, ne strinja, kar pojasnjuje s tem, da sicer res ni bil stranka v nepravdnem postopku, je pa bil v nepravdnem postopku opr. št N 58/2012 in opr. št. N 17/2017 prisoten kot predstavnik geodetskega podjetja, ki je izdelalo geodetsko storitev. Odločitev v nepravdnem postopku pa je bila nezakonita in protipravna, podprta s krivo ovadbo, krivimi izpovedbami in podaritvijo občinske ceste zasebniku, čeprav vsi dokumenti v tem nepravdnem postopku izključujejo kakršnokoli njegovo napako, v obeh odločitvah pa je postal oškodovanec oziroma žrtev kaznivih dejanj, kjer mu je bila prekršena in ogrožena osebna in tudi premoženjska pravica. Ker ga ni zaščitil nihče, se mora sam, zato je prepričan, da v tem postopku ima status oškodovanca, kar izhaja tudi iz tega, da mu je sodišče ves čas sodnih postopkov dovolilo vpogled v evidence poteka postopkov sodne ureditve meje, da se je lahko udeleževal tudi sodnih postopkov in je temu ustrezno podal tudi kazenske ovadbe zoper akterje v prej navedenem postopku in da ne more uporabljati občinske ceste, ki je ukinjena. Prilaga pa tudi pooblastilo oškodovanca, kateremu je bil ukinjen dostop do njegovih parcel. 7. Take pritožbene navedbe so neutemeljene. V skladu z načelom legalitete kazenskega pregona je državni tožilec tisti, ki je dolžan začeti pregon in pri njem vztrajati v primeru, če je podan utemeljen sum, da je ovadena oseba storila kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Prvo sodišče je v točki 9) izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da sme le oškodovanec prevzeti ali nadaljevati kazenski pregon, tudi v primeru, če ni podal ovadbe in če ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka in da je oškodovanec vsaka tista oseba, ki je s kaznivim dejanjem oškodovana in je po predpisih civilnega prava tudi upravičena uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. Zato mora sodišče, ki prejme zahtevo o nadaljevanju kazenskega pregona po zavrženju kazenske ovadbe državnega tožilca vedno skrbno presoditi, ali ima oseba, ki želi nadaljevati kazenski pregon, lastnost oškodovanca v smislu 6. alineje člena 144 ZKP.

Kot pritožnik sam v svojih pritožbenih navedbah izpostavlja, v nepravdnem postopku, ki se je vodil pod prej navedenima opravilnima številkama, ni bil stranka postopka, torej niti predlagatelj, niti nasprotni udeleženec, temveč je bil prisoten le kot predstavnik geodetskega podjetja, ki je pred leti izdelalo geodetsko storitev glede ureditve meje, s katero se pritožnik še danes ne strinja in izključuje kakršnokoli svojo napako pri ureditvi te meje. Navedeno potrjuje zaključke prvega sodišča, da pritožnik z ravnanjem domnevnih osumljencev ni mogel biti oškodovan, saj osebne interese pritožnik za povrnitev škode, kar izpostavlja v svojih pritožbenih navedbah, lahko uveljavlja le v okviru civilnopravnega varstva z vložitvijo civilne tožbe, nikakor pa ne v kazenskem postopku. Res je sicer, kot pravilno povzema pritožnik, da mu je bil sklep o zavrženju ovadbe proti domnevnim osumljencem s strani višje državne tožilke vročen s pravnim poukom o pravici nadaljevati kazenski pregon, vendar pa tudi slednje ne more omajati pravilnih zaključkov prvega sodišča o tem, da pritožnik v navedeni kazenski zadevi nima status oškodovanca. Status oškodovanca, kot je pravilno razlogovalo prvo sodišče, tisti osebi, ki je s kaznivim dejanjem kakorkoli oškodovana, podeljujejo določbe člena 60 ZKP, torej zakon, ne more pa biti status oškodovanca podeljen z napačnim pravnim poukom v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe, kot zmotno vztraja pritožnik, kajti, status in pravice oškodovanca so namreč natančno opredeljene v določbi prvega odstavka člena 60 ZKP, slednje pa je prvo sodišče bilo dolžno presojati po uradni dolžnosti, kar je v obravnavani zadevi tudi storilo in ustrezno pojasnilo.

Do drugačnih zaključkov, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa ne more privesti niti pritožbi priloženo pooblastilo Z. Z., ki je pritožnika v roku za vložitev pritožbe pooblastil za vložitev kazenske ovadbe zoper prej navedene osumljence, kajti tudi to pooblastilo ne omaje zaključkov prvega sodišča o tem, da pritožnik nima statusa oškodovanca in posledično tudi ne pravice nadaljevati kazenski pregon, saj status oškodovanca ni prenosljiv, oškodovanec pa lahko le pooblasti določeno osebo za zastopanje v kazenskem postopku, za tak primer pa v tej zadevi ne gre.

8. Glede na navedeno in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa, katerega opravi pritožbeno sodišče v skladu z določbo petega odstavka člena 402 ZKP, ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, je bilo potrebno pritožbo pritožnika zavrniti kot neutemeljeno.

9. Ker pritožnik ni uspel s pritožbo, je v skladu z določbo prvega odstavka člena 98 ZKP dolžan plačati sodno takso za pritožbo, to pa bo pritožniku odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti tega sklepa.