Jedro

Tožbeni ugovor, da je bila izguba donosa katastrskega dohodka kmetije ugotovljena prenizko, je pavšalen in neutemeljen, saj je bil izračun izgube opravljen pravilno, tožnica pa v dokaz svoje trditve ni ponudila kakšnih konkretnih dokazov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožnici za leto 2007 ugotovil (odmeril) prispevke za socialno varnost in sicer: prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove 8.743,61 EUR po stopnji 15,5 % - znesek 1.355,26 EUR; prispevke za zdravstvene storitve in povračila stroškov od osnove 2.215,55 EUR, po stopnji 5,21 %, znesek 115,43 EUR; prispevke za nadomestila, pogrebnino in posmrtnino od osnove 2.215,65 EUR, stopnja 1,15 %, znesek 25,48 EUR; prispevke za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, od osnove 2.215,09 EUR po stopnji 0,53 %, znesek 11,74 EUR; prispevke za starševstvo varstvo, od osnove 8.750,00 EUR po stopnji 0,20 %, znesek 17,50 EUR, skupaj znesek za plačilo 1.525,41 EUR. Prispevki morajo biti v postavljenem roku nakazani na tam naveden račun, po poteku roka se zaračunajo zamudne obresti in začne postopek davčne izvršbe, pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko in pravno stanje zadeve. Iz določb 3., 4. in 5. člena Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (ZPKZ, Ur. list RS, št. 48/92 in 21/95) izhaja, da se lahko uveljavlja zmanjšanje prispevkov le v primeru, če znaša minimalna škoda iz naslova elementarnih nesreč vsaj 30 % izgube donosa letnega katastrskega dohodka celotne kmetije. Konkretne podatke o ugotovljenih odstotkih škode na pritožničini kmetiji je davčni organ pridobil od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, iz njih pa je razvidno, da priznana škoda celotnega gospodinjstva ni dosegla minimalnega zakonsko določenega kriterija 30 % izgube donosa letnega katastrskega dohodka. Glede na pritožbeni ugovor, da na podlagi obrazložitve v izpodbijani odločbi ni mogoče preveriti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja glede odstotka škode na posameznih parcelah, je davčni organ po vložitvi pritožbe izvedel dopolnilni ugotovitveni postopek, v katerem so bili pritožnici natančno predstavljeni podatki glede nastale škode tudi po posameznih parcelah. Ugotovitve so podane v zapisniku št. 4251-10/2008-9 (14013-07) z dne 31. 3. 2009 (v nadaljevanju „Zapisnik“), zoper katerega je pritožnica sicer podala ugovor, ki pa je bil neutemeljen. Pritožničino sklicevanje na odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33006-4635/2''8/2 z dne 25. 8. 2008, je neutemeljeno, ker so bila pritožnici s to odločbo odobrena sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč (v letu 2007, v višini 3.704,02 EUR). Navedena škoda (za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč) pa se ugotavlja na podlagi druge zakonske podlage in po drugačnih kriterijih, kot v obravnavanem primeru ugotavljanja prispevkov za socialno varnost oz. njihovega morebitnega zmanjšanja ali odpisa. V obravnavanem primeru gre za davčni postopek, kjer se škoda ugotavlja po določbah ZPKZ, ta pa izrecno določa, da se škoda izrazi v odstotku glede na letni katastrski dohodek celotne kmetije. Bistveno je razmerje med letnim katastrskim dohodkom in priznano škodo. Na podlagi podatkov o ugotovljeni škodi, kot so podani v odločbi Agencije, zato ni mogoče ugotavljati dejanskega stanja glede deleža izgube donosa letnega katastrskega dohodka po določbah ZPKZ. V odločbi Agencije je ugotovljena škoda na kmetijskih pridelkih, v davčnem postopku pa se ugotavlja izguba donosa letnega katastrskega dohodka, zato gre za medsebojno neprimerljive pravne kategorije. Pritožnica ni predložila nobenih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti njene trditve glede napačnih podatkov o zemljiščih in škodi. Ker prvostopnemu organu glede na podatke v spisih ni mogoče očitati napačno ugotovljenega dejanskega stanja, niti pritožnica v pritožbenem postopku ni predložila takšnih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti nepopolno ugotovljena dejstva, je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožbo pritožnice pa je treba zavrniti kot neutemeljeno.

Tožnica v tožbi navaja, da je bila v izpodbijani odločbi prenizko ugotovljena izguba donosa v letu 2007 za znižanje ali odpis prispevkov po ZPKZ. Izgubo donosa bi bilo treba v skladu s 4. členom ZPKZ izračunati kot razmerje med vrednostjo škode na prizadetih zemljiščih v letu 2007, kot so jo ocenile pristojne občinske komisije ter potrdile regijske, in zmanjšano za izplačano pomoč zaradi naravne nesreče, in med katastrskim dohodkom v tem letu. Kot primer nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja navaja parceli št. 216/1 in 222/1 k. o. ..., ki tvorita (tako tožnica) GERK-a št. ... in ... Ti dve parceli naj bi v letu 2007 skupaj imeli 141,97 EUR katastrskega dohodka, po odločbi Agencije z dne 22. 5. 2008 pa naj bi škoda na obeh GERK-ih (zmanjšana za dodeljeno pomoč) znašala 116,82 EUR. Delež škode v razmerju do katastrskega dohodka na teh dveh parcelah bi naj torej znašal 82,29 %, medtem ko je v Zapisniku ugotovljen odstotek ocenjene škode bistveno manjši- za parcelo št. 216/1 le 33,82 % in za parcelo 222/1 le 34,70 %. Kolikor je bilo zaradi izpada pridelka manj stroškov, se je to pri izračunu škode že upoštevalo v skladu s 4. točko 46. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje z napotilom, da mora le ta pri odločanju upoštevati dejansko ugotovljeno izgubo donosa, ki bo temeljila na uradno ocenjeni škodi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe tožnice in vztraja pri razlogih iz obrazložite upravnih odločb. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen s strani upravnega organa ugotovljen odstotek priznane škode glede na letni katastrski dohodek kmetije v letu 2007. V zvezi z obravnavano problematiko je v 3. členu ZPKZ določeno, da se prispevki zavarovancem lahko zmanjšajo ali odpišejo le v primeru elementarnih nesreč, če je škodo ocenila pristojna občinska komisija. Ta škoda se izrazi v odstotku glede na letni katastrski dohodek kmetije. Po 4. členu se zavarovanci, glede na odstotek prizadetosti, razvrstijo v dve kategoriji: v prvo kategorijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 do 100 % letnega katastrskega dohodka; v drugo kategorijo pa tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 30 do 80 % letnega katastrskega dohodka. Po 5. členu se zavarovancu prve kategorije prizadetosti letni prispevek v celoti odpiše, zavarovancu druge kategorije prizadetosti pa se prispevek zmanjša za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube letnega katastrskega dohodka. Iz tega izhaja, da mora znašati minimalna škoda, da bi se lahko uveljavljalo zmanjšanje prispevkov, vsaj 30 % izgube donosa letnega katastrskega dohodka celotne kmetije. V 9. členu je še določeno, da v primeru elementarnih nesreč zavarovanec vloži zahtevo za odpis ali zmanjšanje prispevkov po tem zakonu pri pristojni izpostavi Republiške uprave za javne prihodke v roku 15 dni od nastanka škode (9. člen), po 10. členu pa o zmanjšanju oz. odpisu prispevkov odloča pristojna izpostava za javne prihodke na podlagi podatkov o ocenjeni škodi (10. člen).

Iz podatkov v upravnem spisu zadeve še izhaja, da se je škoda zaradi naravnih nesreč v letu 2007 ugotavljala na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur. list RS, št. 67/03, 79/04 in 81/06). Podatke o ugotovljeni škodi je zbirala Uprava RS za zaščito in reševanje, škoda pa se je ugotavljala po posameznih GERK(1). Glede na to, da se prispevki na podlagi ZPKZ odpisujejo v odstotku ocenjene škode glede na letni katastrski dohodek kmetije, je morala DURS najprej pridobiti podatke o škodi po posameznih parcelnih številkah. To se je tehnično izvedlo z računalniško prevedbo podatkov za posamezne parcelne številke iz evidence GERK na digitalni zemljiški kataster. Tako se je ugotovil odstotek škode, ki je nastal na posamezni parceli, na tej podlagi znesek škode po posamezni parceli, kar je bilo osnova za ugotovitev zneska škode in njegovega odstotka za vse parcele oz. celotno kmetijsko gospodarstvo. Pri odločanju o odpisu oz. zmanjšanju prispevkov po ZPKZ je DURS upošteval le dokončne podatke o oceni škode, kar pomeni, da je upošteval oz. uporabil le s strani strani regijskih in državnih komisij potrjene podatke občinskih komisij. Ocena škode, ki so jo posredovale občine, se je namreč večkrat razlikovala od dokončne ocene škode.

Upoštevaje navedeno, je upravni organ v obravnavanem primeru z računalniško pretvorbo relevantnih podatkov iz evidence GERK-ov v zemljiški kataster ugotovil, da je znašal skupni katastrski dohodek kmetije v letu 2007 2.747,48 EUR, izguba donosa letnega katastrskega dohodka pa je skupaj za celo kmetijo znašala 650,60 EUR oz. preračunano v odstotek 23,68 % katastrskega dohodka. Navedeni podatki so pregledno razvidni iz v pritožbenem postopku sestavljenega Zapisnika, ki na drugi in tretji strani vsebuje preglednico, v njej pa je na naveden način pretvorjena škoda po posamezni parceli razvidna iz stolpca z označbo „katastrski dohodek olajšave“, po posameznih parcelah je razviden tudi podatek o letnem KD, na koncu preglednice pa je predstavljen seštevek teh dveh podatkov za vse parcele kmetijskega gospodarstva in na tej osnovi izračunan skupen odstotek priznane škode.

Tožbeni ugovor, da je bila izguba donosa ugotovljena prenizko, je ob vsem povedanem pavšalen in neutemeljen, tožnica zanj ni ponudila kakšnih konkretnih dokazov. To velja tudi za ugovor glede konkretnih parcel št. 216/1 in 222/1 k.o. ..., kjer se s strani tožnice navedeni podatki razlikujejo od uradnih podatkov v Zapisniku (pri katastrskem dohodku, škodi), pa tudi od podatkov v Odločbi Agencije št. 33006-4635/2008/2 z dne 25.8.2008, na katero se tožnica sicer sklicuje (iz navedene odločbe za dva GERK-a, na katera se sklicuje tožnica, ne izhaja 82,29 % škoda, kot trdi tožnica).

Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).

Opomba (1) : GERK – grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva