Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kljub plačilu predujma se stranke lahko še vedno (do pravnomočne rešitve spora) dogovorijo o mirni rešitvi spora.
Kadar sodišče odloči, da ima intervenient pravni interes, da ena izmed strank v pravdi zmaga, izda v primeru, ko je potekal intervencijski spor, o tej svoji odločitvi sklep. Ta se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo.
Napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
1. Pritožba zoper sklep z dne 22.3.2013 se zavrne.
2. Pritožba zoper sklep z dne 25.3.2013 se zavrže. 3. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 3. 2013 zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo predujma, s sklepom z dne 25. 3. 2013 pa je odločilo, da se družbi I. d. o. o., dopusti stranska intervencija na strani tožeče stranke .
2. Zoper oba sklepa se je pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep, s katerim je sodišče zavrnilo podaljšanje roka za plačilo predujma, spremeni in predlogu tožeče stranke za podaljšanje roka ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V zvezi z izpodbijanim sklepom, s katerim je odločilo, da se dopusti stranska intervencija, pa predlaga, da višje sodišče navedeni sklep spremeni in družbi I. d. o. o. ne dopusti stranske intervencije na strani tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo predujma ni utemeljena, pritožba zoper sklep, da se dopusti stranska intervencija pa ni dopustna.
4. O pritožbah je na podlagi določbe prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.
K sklepu o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo predujma
5. 110. člen ZPP določa, da v primeru, če niso določeni z zakonom, roke določa sodišče glede na okoliščine primera. Tako določen rok pa se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Sodni roki so instrument načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, za uveljavitev katerega je odgovorno sodišče, prav tako pa imajo stranke obveznost, da pripomorejo h koncentraciji in hitrosti postopka. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil šestmesečni rok za plačilo predujma (prvotni rok je bil že dvakrat podaljšan) primerno dolg tudi ob upoštevanju razlogov, ki jih navaja tožeča stranka (pogajanja s toženo stranko o mirni rešitvi spora). Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, se, kljub plačilu predujma, stranke lahko še vedno (do pravnomočne rešitve spora) dogovorijo o mirni rešitvi spora. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
K sklepu, da se dopusti stranska intervencija
6. S sklepom z dne 25. 3. 2013 je sodišče prve stopnje odločilo, da se družbi I. d. o. o. dopusti stranska intervencija na strani tožeče stranke. Če katera od strank oporeka intervenientu pravico do udeležbe in predlaga, naj se intervencija zavrne, pride do intervencijskega spora. Kadar sodišče odloči, da ima intervenient pravni interes, da ena izmed strank v pravdi zmaga, izda v primeru, ko je potekal intervencijski spor, o tej svoji odločitvi sklep. Tretji odstavek 200. člena ZPP določa, da zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe, kar pomeni, da se tak sklep v skladu z določbo drugega odstavka 363. člena ZPP lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
7. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).