Jedro

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo številne prepričljive argumente, zaradi katerih ni sledilo navedbam in izpovedbi predlagateljice o nasilju nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga in pred tem obdobjem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje dvanajstih mesecev naloži, da mora ves stanovanjski del nepremičnine na naslovu A., vključno z garažo in drugimi pomožnimi prostori, vse stoječe na nepremičnini ID znak: parcela 1 in ID znak: parcela 2 prepustiti predlagateljici v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel sam v uporabi, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstopiti v hišo, približevati se hiši in Osnovni šoli D., kjer se šola mld. B. B.,

1.na razdaljo manjšo od tristo metrov, približevati se C., kjer je zaposlena predlagateljica, na razdaljo manjšo od tristo metrov, navezovati osebne kot tudi neosebne stike z otrokom in predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb, vzpostaviti vsakršno srečanje z otrokom in predlagateljico, da se nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 2.000,00 EUR za primer, če bo ravnal v nasprotju s tem sklepom, da ugovor ali pritožba ne zadržita njene izvršitve (I). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da je predlagateljica dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu stroške postopka, o višini katerih bo sodišče prve stopnje odločilo s posebnim sklepom (II).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Predlagateljica v pritožbi navaja, da izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, nasprotnemu udeležencu pa naloži, da predlagateljici plača pritožbene stroške.

3.Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, posledično je zmotno uporabilo materialno pravo.

4.Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) zaradi nujnosti in zaščite žrtve zadostuje, da se dejstva ugotovijo s stopnjo verjetnosti, vendar sodišče postopka ni vodilo v tej smeri. Sodišče je v 9. tč. sklepa navedlo, da je v teh zadevah pomembna hitrost postopka in da se uporablja znižan dokazni standard "verjetnost". V posledici tega je zavrnilo dokaz z neformalnim zaslišanjem otroka, ki je bil predlagan kot ključni dokaz in dokaze z zaslišanjem prič. Posledično je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Ker gre za občutljivo tematiko - družinsko nasilje - je še toliko bolj pomembna dosledna izvedba dokazov.

5.Sodišče se je sklicevalo zapisnik razgovora z otrokom iz mnenja CSD z dne 12. 12. 2025, ki je bilo izdelano v zadevi II N 1419/2025, kar predstavlja posredni dokaz, s tem, da je sodišče vsebino tega razgovora tolmačilo izven konteksta. Tudi stiki otroka z nasprotnim udeležencem so bili v zadevi II N 1419/2025 določeni pod nadzorom CSD, kar nekaj pove o ogroženosti otroka.

6.Sodišče ne verjame predlagateljici, ker se ob prijavi nasilja 16. 11. 2025 ni sklicevala nanj in ker je vložila nekonkretiziran predlog, v katerem je navedla nasilje za obdobje zadnjih devet let. Sodišče bi moralo preveriti vse okoliščine v zvezi s tem, in ne na račun hitrosti zadevo zaključiti brez celovite izvedbe dokaznega postopka. Odločitev pušča priprta vrata za nadaljnje izvajanje nasilja.

7.Sodišče je izpovedbo predlagateljice glede dogodka z dne 16. 11. 2025 ocenjevalo z matematično natančnostjo (npr. kako bi lahko le en kozarec vode zmočil predlagateljico na otroka), ni pa upoštevalo, da je bila predlagateljica v hudi stiski, ko je prijavila nasilje in da je bila že samo prijava izrazito stresna.

8.Sodišče je v 27. tč. sklepa navedlo, da je predlagateljica v zvezi z dogodkom z dne 16. 11. 2025 navedla verbalne žalitve, ki jih je izrekel nasprotni udeleženec -"kurba, prasica, svinja" - da je bila ob tem predlagateljica užaljena in prestrašena, nato pa je zaključilo, da to za izrek ukrepov po ZPND ne zadostuje.

8.Takšne žaljivke, ki so bile izrečene ob prisotnosti otroka zoper predlagateljico izpolnjujejo zakonske znake psihičnega nasilja po ZPND, ker pri običajnem človeku povzročijo ponižanje in strah. Sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ga ne more preveriti.

9.Posebno varstvo otroka po ZPND določa, da je otrok žrtev nasilja že, če je zgolj prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Sodišče ni ocenjevalo položaja otroka kot sekundarne žrtve verbalnega nasilja nad predlagateljico, temveč je konflikt obravnavalo kot običajen partnerski spor. Dinamika nasilja in stiske se pri otroku spreminjajo. Sodišče se je sklicevalo na stare izjave, ko je otrok še upal na spravo staršev, zato je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo pri ugotavljanju ogroženosti otroka.

10.Sodišče je o stroških postopka odločilo po prostem preudarku, vendar dokazni postopek ni potrdil, da bi bilo na podlagi znanih dejstev mogoče stroške postopka v celoti naprtiti predlagateljici.

Odgovor na pritožbo

Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Presoja utemeljenosti pritožbe

Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 22.a člena ZPND.

Predmet pritožbenega izpodbijanja je poleg argumentacije dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tudi postopek. Predlagateljica v pritožbi navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov ter da je zato sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Te pritožbene trditve niso utemeljene. Dokazna ocena sodišča prve stopnje v sklepu ustreza visokemu standardu skrbnosti, kar pomeni, da je preverljivo obrazložena - dokazna ocena torej temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi, s tem, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa sistematična, pregledna, izčrpna, poglobljena ter prepričljiva.

Predlagateljica v pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič, vendar konkretno ne navede, katerih prič sodišče prve stopnje ni zaslišalo, katero dejstvo naj bi se s temi dokazi ugotavljalo in v čem bi bilo konkretno dejstvo oziroma konkretna dejstva drugače ugotovljena, če bi bili ti dokazi izvedeni.

Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, zaradi katerih ni opravilo neformalnega razgovorom z otrokom. Glede na okoliščine konkretnega primera in zaradi varstva koristi otroka in ker je CSD podal mnenje glede celotne družinske problematike, je zadoščalo, da je razgovor z otrokom opravil CSD. Ni tudi odločilno, da je bilo mnenje izdelano v postopku II N 1419/2025, v katerem se odloča o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo ter stikih.

Sodišče prve stopnje je na podlagi razgovora, ki ga je CSD opravil z otrokom in drugih dokazov, utemeljeno sledilo mnenju CSD, da otrok o nasprotnem udeležencu ni povedal nič negativnega. Pritožba konkretno ne navede, katere ugotovitve CSD iz mnenja je sodišča prve stopnje "tolmačilo izven konteksta", s tem, da iz mnenja CSD izhaja, da je otrok zaradi prekinitve stikov z nasprotnim udeležencem ogrožen in da ga je treba zaščititi tako, da se vzpostavijo stiki pod nadzorom CSD. Na ta način je moč razumeti sklep sodišča prve stopnje v zadevi II N 1419/2025 z dne 5. 2. 2026, s katerim so bili z začasno odredbo začasno določeni stiki otroka z nasprotnim udeležencem pod nadzorom CSD.

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo številne prepričljive argumente, zaradi katerih ni sledilo navedbam in izpovedbi predlagateljice o nasilju nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga

in pred tem obdobjem. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nasilja pred junijem 2025. Pritožba tudi očita sodišču prve stopnje, da je določene dokaze ocenilo z "matematično natančnostjo" in da ni upoštevalo, da je bila predlagateljica v hudi stiski, ko je prijavila nasilje in da je že samo ta prijava izrazito stresna. Ti očitki so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je tudi ta dejstva ovrednotilo na podlagi logičnega sklepanja in splošnih življenjskih izkušenj, s tem, da je ocenilo vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, kot to terja metodološki napotek iz 8. člen ZPP. Pritožba se določno tudi ne opredeli do teh (prepričljivih in številnih) argumentov sodišča prve stopnje (npr. v zvezi z vsebino prijave, ki jo je dala predlagateljica policiji 16. 11. 2025 in v zvezi z njeno izjavo, ki jo je dala CSD, glede izklopa telefona in fotografij, snemanja s kamerami, glede "vegetarijanstva otroka", da so bile glede stopnjevanja nasilja trditve in izpovedba predlagateljice različne, glede ogroženosti predlagateljice, glede datuma vložitve predloga, glede razlogov, zaradi katerih predlagateljica ni bila v šoku, kar naj bi potrjeval tudi njen odgovor na predlog v zadevi N 1419/2025, glede elektronskih sporočil predlagateljice poslane nasprotnemu udeležencu, da naj "ima" otroka, ipd.).

Pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu navedlo, da je v zvezi z dogodkom z dne 16. 11. 2025 nasprotni udeleženec izrekel verbalne žalitve predlagateljici, ne upošteva pa, da je sodišče prve stopnje zgolj povzelo prijavo, ki jo je policiji dala predlagateljica, da bi tudi na ta način dodatno pojasnilo razloge, da nasilja tudi s stopnjo verjetnosti predlagateljica ni dokazala, ker bi bila v nasprotnem prijava policiji glede fizičnega nasilja ob dogodku 16. 11. 2025 in preteklega nasilja vsebinsko bistveno drugačna.

11.Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člen ZPND). Glede na okoliščine konkretnega primera je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je treba o stroških postopka odločiti ob upoštevanju uspeha v postopku. Ker predlagateljica v postopku ni uspela, je dolžna plačati nasprotnemu udeležencu stroške postopka.

Odločitev pritožbenega sodišča

Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

Tudi o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odgovor na pritožbo ni bil potreben strošek, glede na prepričljive razloge sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa in vsebinsko skope pritožbene razloge, zato mora nasprotni udeleženec sam kriti svoje stroške postopka, enako predlagateljica, ker s pritožbo ni uspela.

-------------------------------

1Otrok udeležencev.

2Pritožbeno sodišče je stavku dodalo besedi "ne zadostuje", ker je na ta način razumelo pritožbene navedbe v tem delu (glej šesti odstavek na str. 3 pritožbe).

3Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da je nasprotni udeleženec odgovoru na pritožbo priložil sklep VSL IV Cp 599/2026 z dne 11. 6. 2026 (B189), s katerim je VSL potrdilo sklep II N 1419/2025 z dne 5. 2. 2026, s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani z začasno odredbo odločilo, da stiki otroka z nasprotnim udeležencem začasno potekajo pod nadzorom CSD, pritožbi nasprotnega udeleženca (predlagatelja v postopku II N 1419/2025) v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe, da se določijo izmenični tedenski stiki otroka z vsakim staršem, pa je ugodilo in v tem delu sklep razveljavilo ter v navedenem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožbo predlagateljice (nasprotne udeleženke v zadevi II N 1419/2025), ki je nasprotovala odločitvi, da stiki potekajo pod nadzorom, pa je v celoti zavrnilo.

4Četrti odstavek 22.b člena ZPND določa: "Predlog iz prvega odstavka tega člena mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice."

5Pritožba se sklicuje na del obrazložitve iz izpodbijanega sklepa (26. tč.), v katerem je sodišče prve stopnje (tudi) zapisalo, "da si je težko predstavljati, da bi zgolj z enim kozarcem vode nasprotni udeleženec čisto zmočil otroka in še predlagateljico", pri tem pa spregleda, da gre le za enega od argumentov (glej tudi 27. tč. izpodbijanega sklepa), s katerim je sodišče prve stopnje pojasnilo razloge, zaradi katerih ni sledilo navedbam in izpovedbi predlagateljice o poteku dogodka z dne 16. 11. 2025.