Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik lahko določi vrstni red izpolnitve le v primeru izpolnitev med več obveznostmi (312. člen ZOR), ne pa tudi v primeru posamezne obveznosti, ki je le sestavljena iz glavne in stranskih terjatev, ker se v takem primeru po samem zakonu izpolnijo najprej stroški, nato obresti in nazadnje glavnica (313. člen ZOR).
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice po izteku roka in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi, opr.št. Id ... z dne ..., delno ustavilo za dne 6.2.2002 plačanih 252.000,00 SIT, od tega na račun stroškov izvršilnega postopka znesek 3.250,00 SIT in na račun dela obresti, nateklih od posameznih zneskov glavnice od zapadlosti do 6.2.2002, znesek 248.750,00 SIT.
V pravočasni pritožbi dolžnica zakonskih pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, poudarja pa, da je njen mož plačal glavnico in ne obresti. Navaja tudi, da je upnico pozvala k zmanjšanju izredno visokih obresti, saj jih po njenem mnenju običajen človek ne more nikoli poplačati. Sodišče še poziva, da upošteva njeno slabo zdravstveno stanje in socialni moment. Pritožba ni utemeljena.
V primeru konkurence glavnice, zakonskih zamudnih obresti in stroškov (torej konkurence glavne obveznosti in stranskih terjatev) je za vračunavanje dolžnikove izpolnitve potrebno uporabiti pravilo 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78), po katerem se po samem zakonu najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica upniku z delnim plačilom poravnala najprej do izdaje sklepa sodišča prve stopnje nastale stroške izvršilnega postopka in nato še nekaj nateklih zakonskih zamudnih obresti od glavnice. Izrecen drugačen zapis dolžnice (oziroma njenega moža) na potrdilo o plačilu z dne 6.2.2002 (priloga B1) ne more vplivati ne drugačno odločitev sodišča s tem v zvezi. Dolžnica bi vrstni red izpolnitev lahko določila le v primeru izpolnitev med več obveznostmi (312. člen ZOR), ne pa pri izpolnitvi posamezne obveznosti, ki je le sestavljena iz glavne in stranskih terjatev. Pritožbeno sodišče pri odločanju o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje tudi ne more upoštevati v pritožbi izpostavljeno trenutno slabo zdravstveno in finančno stanje dolžnice.
Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo dolžnice zavrniti kot neutemeljeno in v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98) potrditi izpodbijani sklep.