Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se je sodišče prve stopnje odločilo samo reševati predhodno vprašanje in ne postopati po 13. členu ZPP, bi ga moralo rešiti v celoti.
I. Pritožbi prvotožnice se ugodi, izpodbijana II. točka izreka sklepa se razveljavi glede prvotožnice in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Pritožba drugotožnika se zavrne in se potrdi izpodbijana II. točka izreka, kolikor se nanaša na drugotožnika.
III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrglo zahtevo tožnikov za izločitev poimensko določenih sodnic (I. točka izreka). Zavrglo je tožbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila po podatkih zapisnika skupščina prvotožnice z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri sklepčna, sklep o imenovanju novega zakonitega zastopnika A. A. za obdobje od 23. 4. 2021 do 23. 4. 2026 pa sprejet z zadostno večino. Registrsko sodišče je s sklepom z dne 9. 6. 2021 utemeljeno vpisalo A. A. kot zakonitega zastopnika prvotožnice z dnem 23. 4. 2021 ter izbrisalo predhodno vpisanega zakonitega zastopnika B. B. A. A. je bil veljavno imenovan za poslovodjo prvotožnice, zato je zakoniti zastopnik in edini pristojen za podelitev pooblastila. Pooblastilo drugotožnika B. B. ni pooblastilo upravičene osebe. Do ostalih navedb glede zakonitega zastopanja prvotožnice, skupščin 7. 7. in 8. 7. 2021 se sodišče ni opredeljevalo, saj niso relevantne. Drugotožnik ni zadostil procesnim predpostavkam za vložitev tožbe, saj ni izkazal pravnega interesa za postavitev zahtevka na ugotovitev ničnosti, posledično zahtevek v 3. in 4. točki tožbe, ki se nanaša na opustitev poseganja v lastninsko pravico prvotožnice, ni sklepčen, saj iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je prvotoženka po pogodbi z dne 23. 7. 2021 kupila nepremičnine, glede katerih drugotožnik zahteva opustitev poseganja v lastninsko pravico in izvrševanja najema.
2. Zoper (smiselno) II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagata pritožbo1 tožnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov p0 prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navajata, da je potrebno presoditi vprašanje zakonitosti sklica skupščine z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 uri na podlagi predhodno presojane zakonitosti skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, ki je sodišče ni opravilo. Sodišče se do predmetnega vprašanja v celoti ne opredeli, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Kar se tiče sklepčnosti skupščin z dne 7. 7. in 8. 7. 2021 velja že navedeno. Ker C. C. ni bil upoštevan kot imetnik glasovalnih pravic 1295 glasov, so nepravilni zaključki, kot so bili sprejeti na skupščinah z dne 7. 7. 2021. Opozoriti je, da je 8. 7. 2021 potekala nadomestna skupščina, na kateri se odloča ne glede na število prisotnih družbenikov ali glasovalnih pravic. Bistveno je, da je bila skupščina izvedena, pri čemer sta družbenika sprejela sklepe soglasno in ni pomembna višina glasovalnih pravic, ampak, da so bili sklepi sprejeti s 100 % večino prisotnih družbenikov. Izpodbijani sklep je pomanjkljiv in neobrazložen, saj se sodišče ni opredelilo do vrste pravnorelevantnih zatrjevanj. Eno bistvenih vprašanj predstavlja učinek sklepa o razveljavitvi sklepov skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, ki je bil sprejet istega dne na skupščini ob 7.30 uri. Vpis A. A. v sodni register ne temelji zgolj na nezakonitem skupščinskem sklepu, temveč tudi na sklepu, ki je bil razveljavljen po družbenikih. O trditvah ni razloga, vsled česar je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Drugotožnik je zakoniti zastopnik prvotožnice. Sodišče se je z vpogledom v sodni register, v katerega je vpogledalo, saj je ugotavljalo stanje vpisa zakonitega zastopanja prvotožnice, lahko seznanilo, da je drugotožnik tudi družbenik prvotožnice. V njegovem interesu je, da se s premoženjem prvotožnice, do katerega sicer ni neposredno upravičen, ravna zakonito in v največjem interesu družbe, zlasti ob upoštevanju, da odtujitev premoženja na način, kot je bil v konkretni zadevi, ogroža obstoj prvotožnice.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Tožnika sta v tožbi zatrjevala, da je potrebno pri presojanju materialnopravne veljavnosti (izpodbijanega) pravnega naslova najprej kot predhodno vprašanje razrešiti upravičenost za zastopanje prvotožnice (list. št. 2 spisa). Izpodbijala sta zakonsko domnevo, da v registru vpisani poslovodja prvotožnice ni zakoniti zastopnik, da ni bil zakonito imenovan, pač pa je to drugotožnik. Tedaj bi lahko podal pooblastilo odvetniku za zastopanje prvotožnice in ne bi bilo utemeljeno zavrženje tožbe. Glede nezakonitosti imenovanja vpisanega poslovodje in glede zakonitosti imenovanja drugotožnika sta se sklicevala na pet skupščin prvotožnice. Sodišče prve stopnje se je obrazloženo opredelilo le glede prve skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri. Glede druge skupščine istega dne ob 7.30 uri se je opredelilo le posredno, ko je presojalo zakonitost sklica prve skupščine. Na drugi skupščini ob 7.30 uri so družbeniki imenovali za poslovodjo drugotožnika, hkrati pa so glasovali o nasprotnem predlogu k dodatni točki dnevnega reda, da se ne odpokliče dosedanji direktor drugotožnik in da se razveljavijo vsi sklepi, sprejeti na cesti pred vhodom v družbo (ob 6.30 uri), kot nezakoniti (priloga A13 spisa). Nadalje sta tožnika zatrjevala odločanje na tretji in četrti skupščini istega dne 7. 7. 2021 ob 7.30 ter 9.00 uri, kjer so družbeniki sicer potrdili sklep prve skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, da se odpokliče dosedanjega direktorja drugotožnika in za novega direktorja imenuje A. A. (priloga A40) ter da se ne sprejme sklep po zahtevi za sklic skupščine družbenika D. D. st., da se za direktorja prvotožnice imenuje drugotožnik in da se ta ne odpokliče (priloga A43 spisa). Vendar sta se tožnika sklicevala še na nadomestno peto skupščino z dne 8. 7. 2021 ob 8.30 uri, na kateri so bili potrjeni sklepi druge skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, da se za direktorja prvotožnice za pet let imenuje drugotožnik in da se razveljavijo sklepi skupščin z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 in 9.00 uri (priloga A44 spisa).
5. Tožnika utemeljeno navajata, da se sodišče ni opredelilo do učinka sklepov druge skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri o razveljavitvi sklepov prve skupščine istega dne ob 6.30 uri in enako do učinka sklepov pete skupščine z dne 8. 7. 2021 glede sklepov tretje ter četrte skupščine z dne 7. 7. 2021. Če se je sodišče prve stopnje odločilo samo reševati predhodno vprašanje in ne postopati po 13. členu ZPP, bi ga moralo rešiti v celoti. Tega ni storilo in v obrazložitvi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih glede nadaljnjih skupščin in učinkov razveljavitve sklepov skupščin, na katerih je bil za zakonitega zastopnika prvotožnice imenovan A. A. 6. Pritožbena navedba drugotožnika, da je tudi družbenik prvotožnice, ne le zakoniti zastopnik in da ima zato pravni interes za ugotovitveno tožbo, je pritožbena novota. Ker v pritožbi ni pojasnil zakaj te trditve ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje, je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno vpogledati v sodni register brez trditve in dokaznega predloga, da je družbenik. Zato je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo drugotožnika in potrdilo izpodbijano II. točko izreka, kolikor se nanaša nanj (353. člen ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP).
7. Kolikor se izpodbijana II. točka izreka nanaša na prvotožnico, se je sodišču prve stopnje pripetila absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti ugotovljene kršitve. Če bi tako ravnalo, bi prvič ugotavljalo pretežni del odločilnih dejstev, kar je naloga sodišča prve stopnje. Zato je ugodilo pritožbi prvotožnice, razveljavilo izpodbijano II. točko izreka sklepa glede nje in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).
8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje, če bo samo reševalo predhodno vprašanje zakonitega zastopnika (prvo)tožnice, tega reši v celotnem obsegu. To je z vidika vseh petih zatrjevanih skupščin (prvo)tožnice.
9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
1 Predlog za prekinitev postopka in za vložitev pobude za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih sta izrecno naslovila na Vrhovno sodišče RS.