Jedro

Pravni interes kot stranka v postopku v zvezi z ukrepom gradbenega inšpektorja v primeru, ko investitor nima gradbenega dovoljenja (šteje se tudi, da ga nima v času, ko je zoper izdano gradbeno dovoljenje vložena pritožba), zaradi česar inšpektor z odločbo ustavi nadaljnjo gradnjo, lahko uveljavlja poleg investitorja tudi izvajalec gradbenih del (ali druga pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo z izvajalcem), saj je le-ta lahko denarno kaznovan za gospodarski prestopek, če gradi objekt brez gradbenega dovoljenja. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka izkazovala le dejanski interes z gradnjo sosednjega objekta, ne pa tudi pravnega, saj ni bila niti investitor oziroma dejanski izvajalec gradbenih del v soseščini. Zato je sodišče zavrnilo njeno tožbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Gradbena inšpekcija uprave za inšpekcijske službe mesta je z odločbo z dne 25.2.1994 investitorju: Skladu stavbnih zemljišč (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) takoj po prejemu prvostopne odločbe ustavila nadaljnje izvajanje vseh del pri gradnji peš poti in parkirišč na zemljiščih parc. št. 1204/1, 1204/2, 1257/1 in 1258 v ureditvenem območju - BS 3/2, ki se izvajajo brez gradbenega dovoljenja.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi 225. in 1. odstavka 239. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla pritožbo tožeče stranke proti navedeni prvostopni odločbi, z utemeljitvijo, da pritožba ni bila vložena po upravičeni osebi. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da gradbeno dovoljenje Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 19.1.1994, izdano investitorju: Skladu stavbnih zemljišč za gradnjo peš poti in parkirišč na navedenih zemljiščih, glede na dopis navedenega sekretariata z dne 25.2.1994, ni postalo izvršljivo. Po 33. členu zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 34/84 in 29/86) pa se objekt lahko začne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja, ki pa ga v konkretnem primeru investitor nima, ker ni izvršljivo. Po 1. alinei 2. točke 91. člena citiranega zakona je utemeljen ukrep prvostopnega organa o ustavitvi nadaljnje gradnje. Postopek je bil uveden po uradni dolžnosti. V tem primeru tožeča stranka po mnenju tožene stranke nima položaja stranke, saj se v tem postopku ne odloča o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak izključno o obveznosti investitorja. Po 49. členu ZUP je stranka, zoper katero lahko ukrepa prvostopni organ z odločbo, skladno z določbami 89. in 91. člena citiranega zakona o graditvi objektov, investitor. Preostale pritožbene navedbe tožeče stranke po mnenju tožene stranke ne vplivajo na odločitev o stvari, ker niso stvar tega postopka.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ima v konkretnem postopku položaj stranke, kar izhaja iz njene pritožbe proti prvostopni odločbi, v kateri je poudarjeno, da je tožeča stranka investitor gradnje stanovanjskega in poslovnega objekta v soseski, ter da je navedeno gradbeno dovoljenje z dne 19.1.1994, izdano investitorju: Skladu stavbnih zemljišč mesta za gradnjo peš poti in parkirišč na navedenih zemljiščih, le logično nadaljevanje in dokončanje vseh del, ki jih sicer tožeča stranka izvaja kot investitor navedenega objekta ter jih je dolžna izvesti tudi glede na sklenjene kupoprodajne pogodbe s kupci lokalov in stanovanj v tem objektu. Tudi S., ki se je pritožil proti navedenemu gradbenemu dovoljenju, po njenem mnenju ni niti stranka niti stranski intervenient v postopku ter ni oseba, ki bi varovala kakšno svojo pravico v upravni stvari. Sicer pa je bilo sporno zemljišče za gradjo dodeljeno tožeči stranki že s pogodbo med občino in tožečo stranko iz leta 1989. Tudi izdaja pravnomočnega in dokončnega uporabnega dovoljenja za navedeni objekt, ki ga gradi tožeča stranka, je odvisna od zunanje ureditve, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje navedenemu skladu dne 19.1.1994. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po 49. členu ZUP je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je v tej zadevi inšpekcijski postopek, ki je bil uveden po uradni dolžnosti, tekel proti Skladu stavbnih zemljišč mesta kot investitorju graditve peš poti in parkirišč na zemljišču s parc. št. 1204/1, 1204/2, 1257/1 in 1258 v ureditvenem območju. Skladu je bil tudi izrečen ukrep ustavitve gradnje, ki ga je izpodbijala tožeča stranka s pritožbo, sklicujoč se na investitorstvo objekta, ki ga gradi v istem ureditvenem območju. Vendar s takimi navedbami, ki jih ponavlja tudi v tožbi, tožeča stranka tudi po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa, da bi lahko bila stranka v konkretnem upravnem postopku v zvezi z ukrepom gradbenega inšpektorja, pač pa le dejanski interes investitorja gradnje navedenega objekta v soseščini gradnje navedene peš poti in parkirišč.

Zato je tožena stranka utemeljeno zavrgla pritožbo tožeče stranke proti citirani prvostopni odločbi, ker je ni vložila upravičena oseba. Pravico vložiti pritožbo ima namreč le stranka, ki v postopku varuje svoj pravni interes.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je, enako kot ZUP, smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).