Jedro

Odločitev o delni ustavitvi postopka zavarovanja, razveljavitvi I. točke začasne odredbe in posledičnem zavrženju predlagateljičinega ugovora je pravilna, njen pravni temelj je v določbi 166. člena DZ. Ta za primer, da je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, zahteva, da mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če se to ne zgodi, sodišče ustavi postopek in če je treba, razveljavi opravljena dejanja.

Predlagateljica ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale tako korenit poseg v pravico C. B. do stikov z očetom in pravico nasprotnega udeleženca do stikov z otrokom, kot je začasna prekinitev stikov.

Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka prepoznalo in jo z izrekom začasnega ukrepa nadzora nad starševsko skrbjo ustrezno naslovilo. Ta ukrep po presoji pritožbenega sodišča trenutno C. B. nudi zadostno varstvo. CSD bo v okviru izvajanja izrečenega ukrepa za varstvo koristi otroka še naprej spremljal družino in po potrebi podal dodatne predloge za njegovo zaščito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Pritožbeno sodišče naprej pojasnjuje, da v odločbi po predlogu predlagateljico in po nasprotnem predlogu nasprotno udeleženko A. A. imenuje predlagateljica, po predlogu nasprotnega udeleženca in po nasprotnem predlogu predlagatelja B. B. pa nasprotni udeleženec.

2.Udeleženca sta nekdanja zunajzakonska partnerja in starša mld. otroka C. B., roj. 2017 (8 let).

3.Udeleženca sta se s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani I N 592/2021 z dne 16. 6. 2021 med drugim dogovorila, da se C. B. zaupa v njuno skupno varstvo in vzgojo, da sta otrokovo stalno bivališče in naslov za vročanje na naslovu nasprotnega udeleženca in da C. B. z vsakim udeležencem preživlja polovico časa, praviloma po teden dni izmenjaje.

4.6. 5. 2025 sta udeleženca vložila vsak svoj predlog za izdajo začasne odredbe. Predlagateljica je predlagala, da se C. B. zaupa v varstvo in vzgojo njej, pri čemer njegovi stiki z očetom potekajo vsak drugi vikend; nasprotni udeleženec pa je predlagal, da se C. B. zaupa v varstvo in vzgojo njemu, pri čemer stiki z materjo potekajo na otrokovo željo, v njegovi prisotnosti ali pod nadzorom centra za socialno delo.

5.Sodišče prve stopnje je 26. 5. 2025 izdalo sklep, s katerim je: 1) predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in natančneje uredilo v sodni poravnavi dogovorjene stike, tako da je kot dan tedenske izmenjave določilo ponedeljek, opredelilo način predaje otroka in uredilo stike med poletnimi počitnicami (I. točka izreka); 2) zavrnilo, kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače (II. točka izreka); 3) ugodilo predlogu Centra za socialno delo, Enota D. (CSD) in udeležencema omejilo starševsko skrb nad C. B. s tem, da je določilo nadzor nad izvajanjem starševske skrbi (III. točka izreka); 4) predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve (V. točka izreka).

6.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1) postopek zavarovanja delno ustavilo in sklep o začasni odredbi z dne 26. 5. 2025 v delu, ki se nanaša na ugoditev predlogu predlagateljice, razveljavilo (I. točka izreka); 2) ugovor predlagateljice zoper sklep o začasni odredbi z dne 3. 6. 2025 zavrglo (II. točka izreka); 3) predlog nasprotnega udeleženca za denarno kaznovanje predlagateljice ter njegov predlog za prepoved dopusta C. B. s predlagateljico v času od 1. 8. do 10. 8. 2025 z dne 13. 6. 2025 zavrglo (III. točka izreka); 4) predlog predlagateljice za dvanajstmesečno ukinitev stikov med C. B. in nasprotnim udeležencem zavrnilo (IV. točka izreka) in 5) predlog nasprotnega udeleženca za zaupanje C. B. v vzgojo in varstvo njemu, predlog prepovedi približevanja predlagateljice C. B., predlog prepovedi stikov in manipulacij s strani predlagateljice nad C. B. ter predlog prepovedi fizičnega in psihičnega nasilja predlagateljice nad C. B. zavrnilo (V. točka izreka).

7.Predlagateljica vlaga pritožbo zoper I., II. in IV. točko izreka. Kot bistveno navaja, da je bil predlog za ureditev oziroma spremembo stikov med C. B. in nasprotnim udeležencem res vložen hkrati z ugovorom, vendar je iz vloge jasno razvidno, da gre tako za ugovor kot predlog. Sodišče bi zato moralo šteti, da je predlagateljica v postavljenem roku vložila nov predlog za spremembo stikov. Tudi na poziv sodišča je bilo jasno povedano, da je bil predlog za ureditev stikov vložen kot sestavni del vloge ugovora. Če bi sodišče štelo, da predlagateljica ni dopolnila predloga za ureditev stikov, ne bi razpisalo naroka, temveč bi ugovor brez naroka zavrglo. Odločitev o zavrženju ugovora je zato nerazumljiva in sama s sabo v nasprotju ter se je ne da preizkusiti. Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi predlagateljičinega predloga za ukinitev stikov med C. B. in nasprotnim udeležencem. Stališče sodišča, da ni ugotovilo takšne stopnje ogroženosti otroka, ki bi narekovala prepoved stikov, je v nasprotju z načelom otrokove koristi. Nasprotni udeleženec izvaja nasilje nad otrokom. C. B. stike z nasprotnim udeležencem doživlja kot ogrožajoče. Pred njimi joče, pričel je kazati psihosomatske motnje. Če stiki z enim od staršev otroku povzročajo stisko, občutek ogroženosti in škodljivo vplivajo na njegov psihofizični razvoj, je treba otroka zaščititi. Predlagateljica je vložila predlog za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini, kar kaže na utemeljenost njenega predloga za začasno prepoved stikov. Sodišče se je na naroku prepričalo o neprimerni in nasilni komunikaciji nasprotnega udeleženca, iz nje pa je mogoče sklepati tudi na njegov način komunikacije z otrokom.

8.Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki je v odgovoru smiselno predlagal njeno zavrnitev. Podal je tudi nove predloge za ureditev družinskega razmerja.

9.Pritožba ni utemeljena.

10.Izpodbijani sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišče je navedlo popolne, jasne in konsistentne razloge, sklep je razumljiv in ga je mogoče preizkusiti.

11.Odločitev o delni ustavitvi postopka zavarovanja, razveljavitvi I. točke začasne odredbe in posledičnem zavrženju predlagateljičinega ugovora je pravilna, njen pravni temelj je v določbi 166. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta za primer, da je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, zahteva, da mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če se to ne zgodi, sodišče ustavi postopek in če je treba, razveljavi opravljena dejanja. Predlagateljica je bila v začasni odredbi opozorjena na citirano zakonsko določbo, pozvana k vložitvi predloga za ureditev stikov in poučena o pravnih posledicah opustitve vložitve takšnega predloga.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagateljica ni (pravočasno) vložila predloga za ureditev stikov, s katerim bi opravičila izdano začasno odredbo. Res je, da bi takšen predlog lahko vključila v vlogo, v kateri je podala ugovor zoper začasno odredbo, vendar tega ni storila. Predlog predlagateljice za ureditev oziroma spremembo stikov, ki je bil dodan ugovoru, tako ni predstavljal predloga za odločanje o glavni stvari, temveč nov predlog za začasno ureditev stikov. Predlagateljica je na naroku 8. 7. 2025 takšno vsebino svojega predloga izrecno potrdila, tudi v pritožbi mu ne pripisuje drugačnega pomena. Sodišče prve stopnje je pred izdajo izpodbijanega sklepa utemeljeno opravilo narok. Ta ni bil potreben le zato, da je sodišče s predlagateljico razčistilo vsebino njenega predloga, temveč tudi zaradi obravnavanja ostalih predlogov udeležencev.

13.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale tako korenit poseg v pravico C. B. do stikov z očetom in pravico nasprotnega udeleženca do stikov z otrokom, kot je začasna prekinitev stikov.

14.Sodišče prve stopnje se je pri tej presoji pravilno oprlo na strokovno mnenje CSD, ki je ocenil, da bi zmanjšanje stikov z nasprotnim udeležencem pri otroku povzročalo dodatno stisko in težave (108. člen ZNP-1). CSD je družino obravnaval vse od oktobra 2024, med to obravnavo je sodeloval z udeležencema, osnovno šolo in otrokovo osebno zdravnico, psiholog je opravil pogovor z C. B. Vse navedeno je CSD zagotovilo celovito in kvalitetno podlago za podajo mnenja, njegovi strokovnosti predlagateljica v pritožbi ne oporeka. CSD je zaradi izrečenega ukrepa nadzora nad starševsko skrbjo tudi po izdaji začasne odredbe aktivno sodeloval z udeležencema. Iz njunih izjav v okviru te obravnave je mogoče sklepati, da se je družinska situacija vsaj delno umirila, kar je ugodno vplivalo na C. B. počutje in funkcioniranje, tako da so psihosomatske motnje in težave z enurezo skoraj v celoti izzvenele. Takšno stanje kaže na nižanje stopnje otrokove ogroženosti in zato ne utemeljuje predlaganega zaostrovanja ukrepov za njegovo zaščito. Vložitev predloga za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini ničesar ne pove o njegovi utemeljenosti; ugotovitvi sodišča, da o njenem predlogu še ni bilo odločeno, pa pritožnica ne nasprotuje.

15.Nobenega dvoma ni, da je C. B. (še vedno) ogrožen, vendar razlogi njegove ogroženosti niso tako enoznačni, kot skuša v pritožbi prikazati predlagateljica. Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka prepoznalo in jo z izrekom začasnega ukrepa nadzora nad starševsko skrbjo ustrezno naslovilo. Ta ukrep po presoji pritožbenega sodišča trenutno C. B. nudi zadostno varstvo. CSD bo v okviru izvajanja izrečenega ukrepa za varstvo koristi otroka še naprej spremljal družino in po potrebi podal dodatne predloge za njegovo zaščito. V njihov izogib pritožbeno sodišče udeleženca poziva, da vsak pri sebi prepoznata in odpravita ugotovljene dejavnike tveganja. V ta namen je nujno njuno tvorno, konsistentno in odkrito sodelovanje s CSD ter sledenje njegovim navodilom in priporočilom, vključno z udeležbo udeležencev v programih za izboljšanje starševskih veščin in preprečevanje nasilja.

16.Nazadnje ni odveč opozorilo, da sprejeta odločitev ne predstavlja ovire, da udeleženca skupno varstvo in vzgojo še naprej izvajata na način, ki je bil opredeljen v razveljavljenem delu začasne odredbe. Njuna zmožnost in pripravljenost, da tudi brez prisile sodišča spoštujeta ureditev, ki je zmanjšala medsebojne napetosti in blagodejno vplivala na sina, bo pomemben pokazatelj iskrenosti njunih izjav, da je glavno vodilo njunega ravnanja C. B. dobrobit.

17.Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1) tako ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Kot enega bistvenih na strani nasprotnega udeleženca pritožbeno sodišče izpostavlja neprimerno, brezkompromisno in agresivno komunikacijo ter njegovo težnjo po nadzoru in podreditvi predlagateljice.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 160, 166 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 108

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.