Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav je pooblaščenki prenehal status odvetnice, je bila tožnike tudi poslej še upravičena in dolžna zastopati, ne sicer kot odvetnica, pač pa kot njihova pooblaščenka, resda z delno omejenimi upravičenji. To pomeni, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa, ki ga je pooblaščenka prejela 1. 7. 2014, pravilna in zakonita. Tožniki ji namreč pooblastila nikoli niso preklicali, sama pa jim pooblastila za zastopanje tudi ni odpovedala. Ponovna vročitev izpodbijanega sklepa prevzemnici njene odvetniške pisarne je bila torej odveč.
I. Pritožba se zavrže. II. Toženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, tožnikom pa naložilo, da morajo drugemu tožencu povrniti 730,56 EUR pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom.
2. Tožniki so se zoper navedeni sklep pritožili zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Oba toženca sta odgovorila na pritožbo in predlagata njeno zavrnitev.
4. Pritožba je prepozna.
5. Tožnike je v pravdi kot njihova pooblaščenka zastopala odvetnica mag. AA. Med postopkom (7. 3. 2014) je prenehala opravljati odvetniško dejavnost, kar pa po ustaljeni sodni praksi ne pomeni tudi prenehanja pooblastilnega razmerja. Čeprav je pooblaščenki prenehal status odvetnice, je bila tožnike tudi poslej še upravičena in dolžna zastopati, ne sicer kot odvetnica, pač pa kot njihova pooblaščenka, resda z delno omejenimi upravičenji, upoštevaje 96. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To pomeni, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa, ki ga je mag. AA. prejela 1. 7. 2014, pravilna in zakonita. Tožniki ji namreč pooblastila nikoli niso preklicali, sama pa jim pooblastila za zastopanje tudi ni odpovedala. Ponovna vročitev izpodbijanega sklepa prevzemnici njene odvetniške pisarne, odvetnici NN, je bila torej odveč. Zakonski petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep je začel teči 2. 7. 2014 (drugi odstavek 111. člena ZPP), iztekel pa je, upoštevaje sodne počitnice, 18. 8. 2014 (četrti odstavek 111. člena ZPP). Ker so tožniki pritožbo vložili šele 2. 9. 2014, so pritožbeni rok zamudili (drugi odstavek 343. člena ZPP). Tožniki zato niso upravičeni do vsebinskega obravnavanja pritožbe, ki bi jo moralo brez nadaljnjega zavreči že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP). Ker tega ni storilo, je pritožbo zavrglo sodišče druge stopnje (prvi odstavek 346. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).
6. Čeprav so tožniki s pritožbo propadli, toženca nista upravičena do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo. Glede na naravo izpodbijanega sklepa, sorazmerno enostavnost zadeve in laičnost pritožbe, odgovor nanjo ni bil potreben, stroški zanj pa ne smotrni. Toženca morata zato svoje pritožbene stroške kriti sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).