Jedro

Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje. Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.

Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.

Izrek

Revizija se zavrne v delu, v katerem tožeča stranka izpodbija odločitev glede denarnih sredstev v višini 37.577,6 EUR (prej 9.005.096 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka izreka prvostopenjske sodbe).

Sicer se revizija zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice na plačilo denarja (denar na računih) zavrnilo. Presodilo je, da sta tožnica in toženec s pogodbo ugotovila obseg celotnega, in ne zgolj dela skupnega premoženja. Zato tožnica ne more zahtevati še izplačila denarnih sredstev, ki naj bi bila prav tako skupno premoženje. Zavrnilo je tudi preostale zahtevke glede ničnosti oziroma da je pogodba neveljavna in ni bila sklenjena ter na ugotovitev obsega in razdelitve skupnega premoženja.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenita tako, da se zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se sodbi razveljavita in se zadeva vrne v novo sojenje.

4. Revizija v delu, v katerem tožeča stranka izpodbija odločitev glede denarnih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka izreka prvostopenjske sodbe), ni utemeljena, v preostalem pa je nedovoljena.

O nedovoljenosti revizije

5. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Če imajo zahtevki različno dejansko in pravno podlago ali če jih uveljavlja več tožnikov, se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP določi vrednost spora po vrednosti vsakega posameznega zahtevka - tudi če se uveljavljajo z eno tožbo. Če ne ravna tako in navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta v sporu z več zahtevki z različno podlago.

6. Tožnica uveljavlja več zahtevkov, in sicer ničnost, razveljavitev ter neobstoj pogodbe o delitvi nepremičnin (primerjaj s tč. 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje), poleg tega pa še ugotovitev obsega in deleža na skupnem premoženju. V tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta za vsak zahtevek posebej, temveč je v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP navedla le eno vrednost. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije

7. Tožnica in toženec sta 27. 1. 1999 sklenila Pogodbo o delitvi nepremičnin (v nadaljevanju pogodba). Iz naslova pogodbe bi sicer lahko sklepali, da sta tožnica in toženec s pogodbo razdelila zgolj nepremičnine, ki spadajo v skupno premoženje, vendar sodišče pri presoji pogodbe ni vezano na naslov. Pogodbo lahko in mora presojati tudi po vsebini. Bistveni del sporne b točke 1. člena pogodbe se glasi: „da predstavlja njuno edino skupno premoženje [] parc št. 2669/2 k.o. ... [] ter na njen zgrajena [] hiša [].“ Iz sporne pogodbene določbe tako nedvomno izhaja, (1) da je bilo s sporazumom ugotovljeno vse njuno skupno premoženje (soglasje o obsegu premoženjske mase) ter (2) da v pogodbi v tej pravdi vtoževana denarna sredstva niso navedena kot del skupnega premoženja.

8. Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje (primerjaj s sodbo II Ips 165/84). Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.(1)

9. Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je tako možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.

10. V obravnavani zadevi je bil zahtevek na ničnost, razveljavitev in neobstoj pogodbe že pravnomočno zavrnjen. Revizijsko sodišče je na to odločitev vezano, revizija pa v tem ni dovoljena (primerjaj z razlogi 5. točke obrazložitve te odločbe). Glede na to, da je pogodba, s katero sta tožnica in toženec ugotovila obseg celotnega skupnega premoženja (denarna sredstva niso navedena), veljavna, je revizija v tem delu neutemeljena.

11. Revizijsko sodišče je zato moralo revizijo v tem delu zavrniti (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Prepovedan je samo dogovor, da premoženja, ki ga bosta pridobila z delom tekom zakonske zveze, ni skupno premoženje (prepovedan je torej samo dogovor za vnaprej). Tako V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex Založba, Ljubljana 2002, str. 349.