Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe se mora določiti v tolarjih. Če je zahtevek postavljen v tujem denarju, se za preračun glede vrednosti izpodbijanega dela tudi v revizijskem postopku uporabi tečaj na dan vložitve tožbe.
Revizija se zavrže. Stroške odgovora na revizijo nosi tožeča stranka sama.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko v višini 49.077.780,00 ITL v tolarski protivrednosti na dan plačila in obstoj terjatve tožene stranke iz nasprotne tožbe zoper tožečo stranko v višini 2.942,00 SIT in 104.344,40 SIT. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča glede zahtevka v višini 49.077.780,00 ITL se je pritožila tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi). Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Sodbo sodišče druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo.
Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, podredno pa, naj zahtevek tožeče stranke zavrne.
Revizija je bila vročena tožeči stranki in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka je odgovorila, da revizija ni utemeljena in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo.
Revizija ni dovoljena.
Postopek pred sodiščem prve stopnje se je v tej zadevi končal s sodbo z dne 8.3.2000. Takrat je že veljal v letu 1999 sprejeti ZPP, ki je v prvem odstavku 498. člena predpisal, da se po prej veljavnem ZPP postopek nadaljuje postopek samo, če sta bila pred uveljavitvijo novega ZPP na prvi stopnji izdana sklep ali sodba, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Z določbo 490. člena ZPP je za dovoljenost revizije v gospodarskem sporu predpisano, da mora vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela znašati več kot 5.000.000,00 SIT.
V obravnavanem primeru je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe znašala 49.077.780,00 ITL. Denarna enota Republike Slovenije je tolar (prvi člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije, Ur.l. Republike Slovenije 17/91 in 33/92), zato se mora vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe določiti v slovenskih tolarjih. Če je zahtevek postavljen v tujem denarju, se za preračun glede vrednosti izpodbijanega dela uporabi tečaj na dan vložitve tožbe (prim. drugi odstavek 180. člena ZPP; enako pa je bilo predpisano tudi z določbo drugega odstavka 186. člena ZPP 1977).
Tožba je bila vložena 28.7.1992. Na ta dan je bilo potrebno plačati 6,8094 SIT za 100 ITL; vrednost spornega predmeta je torej na dan 28.7.1992 znašala 3.336.606,00 SIT. To pa je po 490. členu ZPP za dovoljenost revizije premalo.
Ker je vrednost spornega predmeta v izpodbijanem delu odločbe drugostopenjskega sodišča nižja od tiste, določene v 490. členu ZPP, revizija po določbi 2. odstavka 374. člena ZPP ni dovoljena.
Revizijsko sodišče jo je zato na temelju določbe 377. člena ZPP zavrglo.
Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov v zvezi z odgovorom na revizijo. Revizijsko sodišče je odločilo, da jih tožeča stranka nosi sama. Odgovor na očitno nedovoljeno revizijo za pravdo namreč ni potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).