Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave je določena obvezna prekinitev vseh postopkov izvršbe ali zavarovanja. Po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno začeti proti dolžniku izvršbe, ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. ZFPPIPP v ničemer ne loči med dvema tipoma izvršilnega postopka, saj v 130. členu izrecno določa, da se oddelek 3.8 uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za prekinitev postopka zaradi začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.
2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil in navaja, da je odločitev napačna. Sodišče je napačno uporabilo določbo 132. člena ZFPPIPP.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.
5. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik v tej zadevi ugovarjal zoper sklep o izvršbi, kasneje pa še obvestil sodišče, da se je zoper njega začel postopek poenostavljene prisilne poravnave (priložil je sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1141/2015 z dne 3. 3. 2015).
6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo njegov predlog za prekinitev postopka, ker je menilo, da so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave iz 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP predpisane šele za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi neposrednega opravljanja izvršbe pred matičnim izvršilnim sodiščem. V nadaljevanju mu je še pojasnilo, kaj se utegne zgoditi, če sodišče na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ ne bo postopalo z ugovorom kot ugovorom zoper plačilni nalog in bo sklep o izvršbi postal pravnomočen.
7. Najprej višje sodišče opozarja, da pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni pravilno upoštevati, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo (tudi drugo sodišče iste stopnje) ob različnih odločitvah sodišča. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.
8. Začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave povzroči sicer ožji nabor pravnih posledic kot začetek postopka redne prisilne poravnave, vendar pa je vseeno z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (na podlagi prvega odstavka 132. člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP) določena obvezna prekinitev vseh postopkov izvršbe ali zavarovanja.(1) Po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno začeti proti dolžniku izvršbe, ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. ZFPPIPP v ničemer ne loči med dvema tipoma izvršilnega postopka (na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova), saj v 130. členu izrecno določa, da se oddelek 3.8 (vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja) uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče. Glede na določbo prvega odstavka 130. člena in nadaljnjo določbo drugega odstavka istega člena torej v postopku na podlagi verodostojne listine ni mogoče drugače uporabiti določb ZFPPIPP. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sicer plačilni nalog, a ne samo to, je hkrati tudi dovolitev izvršbe.
9. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP, zato je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje vpogleda in ugotovi stanje postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki zaenkrat še ni pravnomočno končan.
10. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Op. št. (1): Tako tudi Nina Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa, 2013, številka 23, stran 6.