Jedro

Načeloma velja, da se pri izplačilih razlike v vrednosti razdeljenih stvari po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upošteva tržna vrednost nepremičnine, oziroma da mora biti izplačilo enako vrednosti, ki bi jo solastniki dobili v primeru civilne delitve stvari.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i v točki 2 izreka sklepa (glede plačila 10.033.640,00 SIT) in v stroškovnem delu (točka 4 izreka sklepa) in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V preostalem se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu (v 3. in 4. točki) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno sodbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastne nepremičnine predlagateljice in nasprotnega udeleženca, tako da je predlagateljica postala lastnica parc.št. 323 in 324 k.o. K., nasprotni udeleženec pa parc.št. 543/6 k.o. N. Odločilo je še, da mora nasprotni udeleženec predlagateljici iz naslova razlike v vrednosti razdeljenih nepremičnin plačati 10.033.640,00 SIT, da so si udeleženci dolžni izročiti v posest nepremičnine, kakor jim pripadajo ter da mora nasprotni udeleženec povrniti predlagateljici 82.567,50 SIT stroškov postopka.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in v pritožbi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo vrednost nepremičnine s parc.št. 543/6 k.o. N. Iz obrazložitve izhaja, da je upoštevalo vrednost 25.924.366,00 SIT, kar je v nasprotju z listinami v spisu in z izvedenskim mnenjem izvedenca Šundovskega z dne 1.11.2004, po katerem je tržna vrednost nepremičnine 32.405.458,00 SIT. Zato je sodišče tudi napačno odločilo o višini razlike v denarju, ki jo mora nasprotni udeleženec plačati predlagateljici in predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče odločbo v tem delu spremeni. Napačna in v nasprotju z listinami v spisu je tudi odločitev sodišča, da morajo udeleženci izročiti v posest nepremičnine, kakor jim pripadajo. Predlagateljica je namreč že v predlogu navajala, da je vse nepremičnine imel v posesti nasprotni udeleženec in mu zato ona ne more izročiti ničesar. Zato predlaga, da sodišče naloži nasprotnemu udeležencu izročitev parc.št. 323 in 324 k.o. K. ter določi rok za izročitev. Prvostopno sodišče tudi ni določilo roka za plačilo pravdnih stroškov.

Pritožba je deloma utemeljena.

Prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da znaša vrednost nepremičnine s parc.št. 543/6 k.o. N. 25.924.366,00 SIT in v zvezi s to vrednostjo ni obrazložilo ničesar. Ker sklep v tem delu nima razlogov (iz izvedenskega mnenja izhaja drugačna tržna vrednost, vrednost 25.924.366,00 SIT pa naj bi predstavljala likvidacijsko vrednost), ga ni mogoče preizkusiti, zato je moralo pritožbeno sodišče sklep v tem delu razveljaviti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče obrazložiti, katero vrednost je upoštevalo in zakaj (v zvezi s tem bo po potrebi moralo pridobiti pojasnila izvedenca) ter pri tem upoštevati, da načeloma velja, da se pri izplačilih razlike v vrednosti razdeljenih stvari po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upošteva tržna vrednost nepremičnine, oziroma da mora biti izplačilo enako vrednosti, ki bi jo solastniki dobili v primeru civilne delitve stvari. Pritožba pa je neutemeljena v delu, v katerem izpodbija odločitev v točki 3. sklepa. V postopku delitve stvari se namreč nepravdno sodišče ne ukvarja z vprašanjem posesti stvari, ampak je namen postopka le, da prej solastne stvari razdeli tako, da pridobijo solastniki na posameznih stvareh izključno lastninsko pravico. Sklep ureja le nadaljnjo posledico razdelitve, to je, da pridobi vsak lastnik tudi posest na svoji stvari. S tem, ko je prvostopno sodišče odločilo, da udeleženci izročijo v posest nepremičnine, kakor jim pripadajo, zato z ničemer ni poseglo v pravice predlagateljice. V zvezi z rokom izročitve pa pritožbeno sodišče opozarja na določbo 2. odstavka 21. člena Zakona o izvršilnem postopku, ki ureja primere, ko rok izvršitve v odločbi ni določen in nalaga določitev roka izvršilnemu sodišču. Glede točke 3 sklepa je na podlagi povedanega pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker pa je zgoraj razveljavilo sklep v točki 2., je moralo razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.