Jedro

V primeru, ko je ustavljen postopek izvršbe zoper izbrisano gospodarsko družbo, upnik ne more s tožbo ponovno zahtevati plačila iste terjatve zoper družbenika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 409,20 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi tožnik navaja, da se pravnomočni sklep o izvršbi nanaša na B. d.o.o., ne velja pa za toženca. Sodišče o odgovornosti tožene stranke za dolgove izbrisane družbe še ni odločalo in ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Sodišče se neutemeljeno sklicuje na člen 24 ZIZ, saj bi določila navedenega člena prišla v poštev, če bi do spremembe dolžnika prišlo po vloženem predlogu za izvršbo. Terjatev tožnika ni bila prenešena na toženo stranko niti z javno listino niti s po zakonu overjeno listino. Tožnik še navaja, da je ravnal pravilno, ko je zoper toženca vložil tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi ni sporno, da je sodišče že odločilo o sporni terjatvi tožeče stranke v znesku 12.210,08 EUR s pp proti gospodarski družbi B. d.o.o. na podlagi izvršilnega predloga Ig 2004/00184 tako, da je dolžnici naložilo plačilo terjatve in dovolilo predlagano izvršbo. Ker je bila kasneje gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra in je bil izvršilni postopek ustavljen, je tožeča stranka v zvezi z isto terjatvijo vložila novo tožbo proti R. H.. Tožeča stranka bi lahko zahtevala izvršbo proti tožencu kot družbeniku izbrisane družbe, na katerega je po zakonu prešla obveznost plačila pravnomočno ugotovljene terjatve proti gospodarski družbi (člen 442 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Zato pravda ni potrebna in glede na to, da je bilo že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, tudi ni dovoljena (enako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 219/2002). Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo. Neutemeljeni so pritožbeni očitki tožeče stranke, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, da tožnik ne more izkazati pravnega nasledstva prvotnega dolžnika, saj je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bi to lahko dokazal z javno listino o izbrisu prvotnega dolžnika in so brez pravne podlage in v nasprotju z ZFPPIPP trditve, da bi tožnik pravno nasledstvo dokazoval s pravnomočno odločbo. Sodna praksa se je izrekla, da v takem primeru kot je ta, nova tožba ni dopustna (glej že citirani sklep II Ips 219/2002) in tudi kako mora v takem primeru ravnati tožnik.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP).