Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča revident utemeljeno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje odločilo oziroma pritrdilo upravnemu organu, da je bila revidentova pripomba glede števila zavezancev upravičena in zato upoštevana v novi odločbi. V obeh odločbah (z dne 29. 9. 2008 in v izpodbijani) je (bil) revident kot edini lastnik edini zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, zato je ta navedba protispisna, kar predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.

Revident v zvezi z uporabo spornih odlokov utemeljeno opozarja na neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, ki jo izkazuje s predloženimi sodbami istega sodišča. Iz njih izhaja, da je sodišče prve stopnje v bistveno enakih primerih ob bistveno enakem pravnem in dejanskem stanju zadev odločilo drugače ter tožbam ugodilo in zaradi kršitve materialnega prava (oziroma kršitev pravil postopka) izpodbijane odločbe odpravilo in zadeve vrnilo v ponovni postopek. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa ni razvidno, zakaj je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje odločilo drugače, zato so utemeljeni tudi revizijski ugovori glede neobrazloženosti in s tem absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 95/2013-8 z dne 22. 8. 2013 se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških upravnega spora se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Mestne občine Kranj, Urada za okolje in prostor, št. 351-0484/2008-5-48/05 z dne 7. 12. 2011, s katero je bilo odločeno: da se z njo nadomesti odločba z dne 29. 9. 2008 in o zadevi ponovno odloči (1. točka izreka), da se za stavbo št. 486 na tam navedenem zemljišču oziroma parceli odmeri komunalni prispevek za kanalizacijo v znesku 3.427,77 EUR, ki se zmanjša za priznano olajšavo v višini 66,50 % (2. točka izreka), da se revidentu odmeri komunalni prispevek z upoštevano olajšavo in upoštevanim 1/1 lastniškim deležem v višini 1.148,30 EUR (3. točka izreka), da se odmerjeni komunalni prispevek plača v enem obroku, najkasneje do 30. 1. 2012, na tam navedeni račun (4. točka izreka), če se komunalni prispevek ne poravna v roku, se mora plačati zamudne obresti (5. točka izreka), da se stavba št. 486, zgrajena na tam navedenem zemljišču oziroma parceli, priključi na kanalizacijsko omrežje, ko Komunala Kranj izda soglasje s pogoji priključitve te stavbe na kanalizacijsko omrežje (6. točka izreka) in da stroškov postopka ni (7. točka izreka). Revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo je tožena stranka z odločbo z dne 27. 11. 2012 kot neutemeljeno zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi. Poudarilo je, da je sicer v izpodbijani odločbi navedeno, da je izdana na podlagi 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), vendar je glede na upoštevanje revidentove pripombe glede števila zavezancev razvidno, da je bila odločba izdana na podlagi tretjega odstavka 243. člena ZUP, saj je organ ob reševanju pritožbe spoznal, da je izvedeni postopek nepopoln ter ga dopolnil in rešil drugače ter z novo odločbo nadomestil odločbo, ki se je izpodbijala s pritožbo. Napačno navedena pravna podlaga za izdajo nadomestne odločbe pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Kot neutemeljene je zavrnilo tožbene navedbe o prekluzivnosti roka za odločanje o pritožbi ter zastaranja in med drugim navedlo, da plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma da rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo, ni določen ter da upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati. Neutemeljeno je tudi tožbeno stališče, da bi moral biti v zadevi uporabljen Odlok o komunalnem prispevku v Mestni občini Kranj (Ur. l. RS, št. 31/03, v nadaljevanju Odlok MOK 2003), ker Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za komunalno opremljanje naselja Primskovo sever (Ur. l. RS, št. 24/08, v nadaljevanju Odlok za Primskovo sever) ne določa, da nadomešča stari odlok. Prav tako je kot neutemeljene zavrnilo tožbene očitke o neenakem obravnavanju krajanov Primskovega ter ostalih krajanov Mestne občine Kranj, ter o tem, da Odlok za Primskovo sever ne vsebuje podrobnejših meril za odmero komunalnega prispevka, saj so ta opredeljena v 14. členu, in poudarilo, da napačna navedba številke revidentove parcele ni mogla vplivati na pravilnost izpodbijane odločbe (gre pa sicer za nedovoljeno tožbeno novoto), tožbene navedbe glede nerazumljive obrazložitve pa je kot pavšalne oziroma neobrazložene zavrnilo.

3. Zoper navedeno sodbo revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vlaga jo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da ji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi oziroma podrejeno s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje ter vrne zadevo v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo poudarja, da se revident sklicuje le na tožbe, katerim je bilo ugodeno, ne pa na tiste, kjer je Upravno sodišče ugotovilo, da je upravni organ odločil pravilno. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Kot pomembno pravno vprašanje revident navaja vprašanje, kateri odlok je treba v obravnavanem primeru uporabiti - Odlok Primskovo sever (ob upoštevanju, da revident izpodbija tudi njegovo veljavnost) ali Odlok Mestne občine Kranj iz leta 2008 (Ur. l. RS, št. 106/2008, v nadaljevanju Odlok MOK 2008), saj sta v času izdaje odmerne odločbe oba veljala, revidentova nepremičnina pa spada tako v območje naselja Primskovo sever kot tudi v območje KA-1 po Odloku MOK 2008, v sodni praksi sodišča prve stopnje pa o tem pomembnem pravnem vprašanju ni enotnosti. Zatrjevano neenotnost pa je revident izkazal s predložitvijo sodb, iz katerih je, ob bistveno podobnem pravnem in dejanskem stanju, razvidna neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V obravnavanem primeru je sporna odmera komunalnega prispevka, ki je bil odmerjen z odločbo, izdano na podlagi 242. člena ZUP, ki v prvem odstavku določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Po tej določbi torej lahko organ prve stopnje odloči samo, kadar gre za utemeljenost pritožbe iz materialnopravnih razlogov, torej kadar z odločbo prve stopnje ni bil pravilno uporabljen materialni predpis.

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da, glede na razloge, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe, v uvodu odločbe navedena določba 242. člena ZUP ni pravilna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, da je podlaga za izdajo take odločbe v 243. členu ZUP, da pa to napačno navajanje pravne podlage ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Pojasnilo je še, da je ob reševanju pritožbe organ spoznal, da je izvedeni postopek nepopoln, ga dopolnil in glede na uspeh dopolnjenega postopka zadevo rešil drugače ter z novo odločbo nadomestil odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.

11. V zvezi s tem pa po presoji Vrhovnega sodišča revident utemeljeno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje odločilo oziroma pritrdilo upravnemu organu, da je bila revidentova pripomba glede števila zavezancev upravičena in zato upoštevana v novi odločbi. V obeh odločbah (z dne 29. 9. 2008 in v izpodbijani) je (bil) revident kot edini lastnik edini zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, zato je ta navedba protispisna, kar predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

12. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da ne glede na to, da Odlok za Primskovo sever ne vsebuje določb, da nadomešča prejšnji odlok, (lahko) predstavlja podlago za odločanje (saj vsebuje vsa potrebna merila za odmero), ker se lahko za izgradnjo komunalne opreme za določena ožja območja sprejme poseben program opremljanja in v njem določijo podlage za izračun oziroma odmero komunalnega prispevka. Komunalni prispevek je namreč plačilo stroškov gradnje komunalne opreme in tudi če je občanom omogočen priklop na novo komunalno opremo oziroma njena uporaba pred plačilom komunalnega prispevka, to na obveznost plačila, to je na obveznost prispevati k izgradnji ne vpliva oziroma ne pomeni, da je obveznost plačila prenehala.

13. Glede uporabe Odloka MOK 2008 pa je v izpodbijani sodbi navedeno le, da tožnik s tem ugovorom dejansko ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, saj mu je organ prispevek odmeril na podlagi določb Odloka za Primskovo, ki so zanj ugodnejše. S tem pa, kar revident utemeljeno opozarja v reviziji, ni odgovorjeno na tožbene ugovore glede zatrjevane nepravilne uporabe materialnega prava, saj mora organ odmeriti komunalni prispevek po veljavnem odloku, kar je v skladu za načelom zakonitosti. Odlok MOK 2008 je namreč v času izdaje izpodbijane odločbe že veljal (sprejet je bil po Odloku za Primskovo sever) in če revidentova nepremičnina leži v obračunskem območju tega odloka, bi moral biti uporabljen ta odlok oziroma bi moralo sodišče pojasniti, zakaj ne.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča revident v zvezi z uporabo spornih odlokov utemeljeno opozarja na neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, ki jo izkazuje s predloženimi sodbami istega sodišča. Iz teh sodb, kot opozarja revident, izhaja, da je sodišče prve stopnje v bistveno enakih primerih ob bistveno enakem pravnem in dejanskem stanju zadev odločilo drugače ter tožbam ugodilo in zaradi kršitve materialnega prava (oziroma kršitev pravil postopka) izpodbijane odločbe odpravilo in zadeve vrnilo v ponovni postopek. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa ni razvidno, zakaj je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje odločilo drugače, zato so utemeljeni tudi revizijski ugovori glede neobrazloženosti in s tem absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

15. V zvezi z revizijskimi ugovori glede nepravilno navedene parcelne številke v izpodbijani odločbi pa Vrhovno sodišče le dodaja, da zgolj dejstvo, da je navedena napačna parcelna številka, v primeru, ko so pravilno navedeni vsi ostali podatki, ki omogočajo jasno in nesporno identifikacijo nepremičnine, na pravilnost in zakonitost odločbe ne vpliva. Sodišče prve stopnje pa se je do tega revidentovega tožbenega ugovora, ki ga je sicer označilo kot nedovoljeno tožbeno novoto, saj tega ni uveljavljal že prej v postopku, kljub temu opredelilo oziroma nanj odgovorilo.

16. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe, ki so odločilnega pomena za odločitev, do ostalih pa se ni opredeljevalo (360. člen ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, s sklepom razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu vrnilo zadevo v novo sojenje (prvi odstavek 93. člena ZUS-1).

18. Ker bo sodišče v zadevi odločalo ponovno, se odločitev o stroških celotnega upravnega spora pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.