Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžna toženka plačati tožnici odškodnino v znesku 1.590.400,00 tolarjev in ji povrniti stroške postopka z zakonskimi obrestmi od datumov in zneskov, ki so navedeni v izreku sodbe.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo proti zavrnilnemu delu sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo, pritožbi toženke pa je delno ugodilo in odškodnino iz naslova pretrpljenih fizičnih bolečin znižalo za 200.000,00 tolarjev. V ostalem je tudi pritožbo toženke zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožnica in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obširni reviziji povzema ugotovitve obeh sodišč in izvedenca ter zatrjuje, da ji je bila prisojena prenizka odškodnina. Bolečinsko obdobje je bilo dolgo, bolečine pa hude.

Pojavljale se bodo tudi v bodoče. Neprijetno mravljinčenje v roki, ki je ostalo po končanem zdravljenju, je bilo premalo upoštevano. Enako velja za kar sto bolečih fizioterapij. Ob upoštevanju trajanja in intenzivnosti strahu, je tudi iz tega naslova odškodnina prenizka. Zlasti pa to velja za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnica je trajno manj sposobna za šivanje, opravljanje domačih del in nasploh za vsa dela, pri katerih je potrebna fina motorika. Ne more obdelovati domačega vrta.

Tožničine življenjske aktivnosti so se zmanjšale na prav vseh področjih njenega življenja. Do odmere pravične denarne odškodnine je prišlo šele po treh letih in pol, kar bi morali sodišči tudi upoštevati. Reviziji naj se ugodi in tožnici prisodi še 1.450.000,00 tolarjev odškodnine.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999. Zato je revizijsko sodišče uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (prvi odstavek 498. člena ZPP 1999).

Po uradni dolžnosti (386. člen ZPP 1977) upoštevne bistvene kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977 v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb postopka se upoštevajo le, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

V izpodbijani pravnomočni sodbi pa je pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Tožnica je utrpela zvin vratne hrbtenice in okvaro vratnih korenin C6 in C8 po desni strani. Neprestane hude bolečine je trpela dva dni, občasne hude pet dni, trajne srednje močne štiri tedne, občasne srednje močne pa še pet tednov. Zmerne bolečine se pojavljajo še vedno zlasti pri prisilnih držah in delih, kjer se obremenjujejo roke. Pojavljajo se tudi glavoboli, stanje pa se poslabša ob spremembi vremena. Dvakrat je bila pregledana pri specialistu, večkrat je bila na kontrolnih pregledih, enkrat pa RTG slikana. Imobilizacijo je nosila nekaj tednov, opraviti pa je morala tudi okoli sto fizikalnih terapij. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je bilo tožnici prisojeno denarno zadoščenje v znesku 800.000,00 tolarjev, kar je tudi po presoji revizijskega sodišča v skladu z določbama 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in je primerljivo z odškodninami, ki so bile prisojene drugim oškodovancem v podobnih primerih.

Tožnica je utrpela intenziven primaren strah, sekundarni pa je (najprej intenziven, nato pa zmeren) trajal skupaj deset tednov. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev denarno zadoščenje za to škodo v znesku 150.000,00 tolarjev ni prenizko odmerjeno in je v skladu z določbo 200. člena ZOR.

Po končanem zdravljenju je tožnica trajno manj sposobna za honorarno aktivnost šivanja in za tista dela, pri katerih so potrebni večji fizični napori, prisilna drža trupa, dvigovanje in potiskanje bremen, nenadni gibi trupa in hrbtenice ter fina motorika. Z rokami je manj spretna, gibljivost vratnega dela hrbtenice pa je manjša, zaradi česar lahko opravlja le lažja vsakodnevna opravila. Tudi vožnjo avtomobila težje obvlada. Zaradi opisanega zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnica duševno trpi. Zato ji je sodišče prisodilo denarno zadoščenje v znesku 400.000,00 tolarjev, ki je tudi po presoji revizijskega sodišča v skladu s kriteriji iz 200. in 203. člena ZOR in primerljivo z zadoščenji, ki so bila prisojena drugim oškodovancem v podobnih primerih (glej mag. Dunja Jadek Pensa in soavtorji: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana 2001).

Po povedanem se je pokazalo, da revizijske trditve o zmotni uporabi materialnega prava niso utemeljene. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (393. člen ZPP).