Jedro

Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča, da delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ne sprejme splošnega akta (običajno imenovanega ocena tveganja), v katerem določi posebne pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje posameznih vrst dela ali za uporabo posameznih vrst delovnih sredstev in ni treba, da zaradi njegovega nesprejetja pride do delovne nesreče.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Brežice je storilki prekrška pravno osebo K d. d. in odgovorno osebo F. P. z uvodoma navedeno odločbo o prekršku spoznal za odgovorni storitve prekrška po drugem odstavku 56. člena Zakona o varstvu in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD). Pravni osebi je izrekel globo v višini 1251,88 EUR, odgovorni osebi pa globo v višini 208,65 EUR. Okrajno sodišče v Brežicah je s sodbo ZSV 48/2011 z dne 23. 12. 2011 zahtevo za sodno varstvo, ki sta jo vložili storilki, zavrnilo ter storilkama prekrška naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo v zvezi z odločbo prekrškovnega organa vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. V zahtevi navaja, da opis prekrška v izpodbijani odločbi ne vsebuje zakonskih znakov prekrška, ker zgolj prepisuje besedilo 16. člena ZVZD ter navaja, da obdolžena pravna oseba obveznosti ni izpolnjevala, obdolžena odgovorna oseba pa da je opustila dolžno nadzorstvo, ki bi ga morala zagotoviti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter zaradi kršitve določbe 1. točke prvega odstavka 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilkama prekrška in njunemu zagovorniku, ki je v odgovoru na zahtevo izrazil strinjanje s stališči vrhovne državne tožilke ter poudaril, da je kršitev, ki jo uveljavlja vrhovna državna tožilka le ena izmed kršitev, ki jih je zagrešilo sodišče v tem postopku.

B.

4. Iz opisa prekrška v izpodbijani odločbi izhaja, da pravna oseba K. d. d. dne 8. 9. 2010, ko se je zgodila delovna nesreča, v kateri se je poškodoval njen delavec, ni določila posebne zdravstvene zahteve, ki jo morajo izpolnjevati delavci za določeno delo v določenem delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo na podlagi ocene pooblaščenega zdravnika, kot to določa 16. člen ZVZD, s čimer je storila prekršek po drugem odstavku 56. člena ZVZD. Odgovorna oseba F. P. pa je opustila dolžno nadzorstvo, ki bi ga morala zagotoviti, da bi pravna oseba določila posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo v določenem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo na podlagi ocene pooblaščenega zdravnika, s čimer je kršila 16. člen ZVZD in s tem storila prekršek po drugem odstavku 56. člena ZVZD.

5. Prekršek po drugem odstavku 56. člena ZVZD stori delodajalec, ki ne določi posebnih zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za delo v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika.

6. Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča, da delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ne sprejme splošnega akta (običajno imenovanega ocena tveganja), v katerem določi posebne pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje posameznih vrst dela ali za uporabo posameznih vrst delovnih sredstev oziroma orodji (na primer za delo na višini, delo z nevarnimi kemikalijami, upravljanje z nevarnimi stroji oziroma mehanizacijo, nočno delo, delo v neugodnih klimatskih pogojih in podobno). Takšen splošni akt delodajalca predstavlja pravno podlago za sklepanje posameznih pogodb o zaposlitvi z delavci, ki morajo izpolnjevati v njej določene pogoje za zaposlitev na določenem delovnem mestu.

7. V obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi trditvi zahteve za varstvo zakonitosti, da opis prekrška v izpodbijani odločbi, razen časovne opredelitve in navedbe kraja delovne nesreče, ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška za pravno in odgovorno osebo. Iz opisa prekrška določno izhaja konkretizacija abstraktnega dejanskega stanu storilkama očitanega prekrška; pravni osebi, da v skladu s 16. členom ZVZD ni sprejela ustreznega splošnega akta delodajalca, odgovorni osebi pa, da je opustila dolžno nadzorstvo in ni zagotovila, da bi pravna oseba takšen akt sprejela. Povedano drugače; časovna in krajevna opredelitev delovne nesreče ter druge okoliščine povezane z delovno nesrečo v obravnavanem primeru niso predmet prekrškovnega očitka storilkama prekrška. Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča že nesprejetje ustreznega akta delodajalca, ni pa potrebno, da zaradi njegovega nesprejetja pride do delovne nesreče. V obravnavanem primeru je bila očitno delovna nesreča, v kateri se je pri delu na višini poškodoval pri storilki prekrška zaposleni delavec, zgolj povod za izvedbo inšpekcijskega nadzora, v katerem je bilo ugotovljeno, da pravna oseba v skladu s 16. členom ZVZD ni sprejela posebne zdravstvene zahteve, ki jo morajo izpolnjevati delavci za določeno dela ali za uporabo posameznih sredstev za delo.

C.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ne podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.