Jedro

Tožena stranka ni navedla, katere konkretne pogodbene obveznosti naj bi tožeča stranka kršila, sklicevala se je le na njeno nestrokovnost, kar pa je glede na določilo 8. člena Dogovora o poslovnem sodelovanju, ki predvideva obrazložitev odpovedi, povsem nekonkretizirano.

Tožena stranka zamenjuje dokaze z navedbami, kar je v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP. Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 106698/2010 z dne 5. 8. 2010 v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da plača tožeči stranki znesek 8.076,20 EUR in 56,00 EUR izvršilnih stroškov. Poleg tega je toženi stranki še naložilo v plačilo stroške tožeče stranke v znesku 1.300,77 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica napada stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka podala preveč pavšalno obrazložitev odpovedi pogodbe, zato ni mogoče šteti, da je bila pogodba odpovedana zaradi kršitve le-te. Vendar se pritožbeno sodišče pridružuje ugotovitvam prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni navedla, katere konkretne pogodbene obveznosti naj bi tožeča stranka kršila, sklicevala se je le na njeno nestrokovnost, kar pa je glede na določilo 8. člena Dogovora o poslovnem sodelovanju z dne 1. 11. 2009 (priloga A2), ki predvideva obrazložitev odpovedi, povsem nekonkretizirano.

6. Glede pritožbenih očitkov, da dokazne listine tožene stranke, označene s številko 3 (priloge B14) dokazujejo, da je tožnik namesto za toženo stranko dejansko opravljal delo za svojo agencijo, je že sodišče prve stopnje obrazložilo, da se navedene dokazne listine nanašajo na potovanje za T., s katerim je imel tožnik pogodbo že pred sklenitvijo pogodbe s toženo stranko. Da bi moral tožnik to pogodbo odpovedati, pa toženka ni zatrjevala. Toženi stranki zato ni uspelo dokazati, da tožnik ni bil upravičen tega potovanja organizirati v svojem imenu.

7. Dokazne listine, ki naj bi dokazovale blatenje tožene stranke, so datirane v času po toženkini odpovedi pogodbe in tako ne morejo predstavljati vzroka za samo odpoved.

8. Dokazne listine, označene s številko 2 (priloga B13) so nečitljive in nerazumljive in kot take ne dokazujejo, da je tožnik prevzemal stranke toženki. Toženkine navedbe o tem pa so nekonkretizirane.

9. Listine, označene s številko 4 (priloga B15), naj bi dokazovale, da je tožnik skrival potnike pred toženko, vendar se zopet nanašajo na B. G. in člane tožnikove družine. Kot že rečeno gre tu za potovanje po pogodbi s T., zato pritožbeni očitki niso utemeljeni.

10. Pritožnica se sklicuje na prepričljivo izpovedbo prokuristke tožene stranke, vendar pri tem prezre, da bi tožena stranka morala v skladu z 8. členom Dogovora o poslovnem sodelovanju kršitve konkretno opredeliti že v odpovedi z dne 31. 5. 2010 (priloga B1). Že prvostopno sodišče je opozorilo, da tožena stranka zamenjuje dokaze z navedbami, kar je v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP. Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Pritožnica očita sodišču prve stopnje napačno dokazno oceno, kar pa ni utemeljeno. Prvostopno sodišče je dokazno oceno opravilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (prim. 8. člen ZPP). Prvostopno sodišče je upoštevalo, da si izpovedbi tožnika in prokuristke tožene stranke nasprotujeta, in se je zato pravilno oprlo predvsem na dokazne listine v spisu. Dokazna ocena je tudi ustrezno obrazložena in sodišče druge stopnje nima razlogov, da bi vanjo podvomilo. O dejstvih, ki jih ni moglo zanesljivo ugotoviti, pa je sklepalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).

11. Pritožnica vztraja, da je izračun za april in maj 2010 potrjen tudi z izstavljenimi računi tožeče stranke, kar pa ne drži, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje se strinja s sodiščem prve stopnje, da toženi stranki naknadnega ustnega dogovora o (zmanjšanja) plačil ni uspelo dokazati. Zato je prvostopno sodišče pravilno izhajalo iz dogovora o plačilu iz 6. člena medsebojne pogodbe (priloga A2). Da bi bil sam izračun tožeče stranke napačen, pa toženka ni trdila niti dokazovala.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno in v zadostni meri ugotovilo za odločitev pomembno dejansko stanje, pri tem je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k razjasnitvi zadeve. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.