Jedro

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno samo v izjemnih primerih. V tem se razlikuje od pritožbe, ki je po določilu 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-1 in 42/97) in 348. člena ZPP vedno dovoljena. Ko je pravica do pritožbe izčrpana, postane sodna odločba pravnomočna in tedaj jo je mogoče izpodbijati samo v primerih, ki so določeni v 382. členu ZPP (oz. v 400. členu ZPP, kadar gre za sklep).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožnica s svojo družino izprazniti stanovanje št. 196 v 8. nadstropju zgradbe v Š. v C. in ga izročiti tožniku, kateremu mora povrniti tudi 42.615 tolarjev pravdnih stroškov.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo. V zvezi s pritožbenimi stroški je tožniku naložilo, da mora sam trpeti stroške za odgovor na pritožbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje in v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je toženka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodb ali njuno razveljavitev. Navaja, da tožnik ni aktivno legitimiran za pravdo, ker ni vpisan v zemljiški knjigi in ker je kupil sporno stanovanje na podlagi pogodbe, ki je nična. Zanika, da ne bi hotela skleniti najemne pogodbe in plačevati najemnine ter trdi, da tega ni pripravljena storiti s tožnikom, vsaj do revizijske odločitve o ničnosti pogodbe, ne.

V postopku, ki je bil opravljen po določilu 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), je bila revizija vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno samo v izjemnih primerih. V tem se razlikuje od pritožbe, ki je po določilu 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-1 in 42/97) in 348. člena ZPP vedno dovoljena. Ko je pravica do pritožbe izčrpana, postane sodna odločba pravnomočna in tedaj jo je mogoče izpodbijati samo v primerih, ki so določeni v 382. členu ZPP (oz. v 400. členu ZPP, kadar gre za sklep).

Po določilu 382. člena ZPP je revizija dopustna samo v tistih premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta presega 80.000 tolarjev in v tistih sporih, ki so posebej navedeni v četrtem odstavku 382. člena ZPP. Med njimi niso navedeni spori zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja lastniku.

V spornem primeru tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta niti v tožbi (186. člen ZPP), niti na prvem naroku za glavno obravnavo. Tudi tožena stranka ga ni navedla in prvostopenjsko sodišče ga pred začetkom obravnavanja glavne stvari tudi ni določilo (tretji odstavek 40. člena ZPP). Zato je šteti, da si pravdni stranki nista zagotovili pravice do revizije (35. in 382. člen ZPP).

Vrhovno sodišče ob tem ugotavlja, da je višje sodišče v uvodu svoje sodbe navedlo vrednost 5000 točk, toda ta navedba ni sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta in ni pravočasen. Taka navedba ni določitev vrednosti spornega predmeta, ki jo predvideva ZPP in ne more vplivati na pravico strank do revizije. Poleg tega navajanje števila točk, za katere je mogoče samo ugibati, ali predstavljajo točke za izračun sodnih taks, ali za izračun vrednosti odvetniških storitev ali za kaj tretjega, ni pravilna navedba vrednosti spornega predmeta, ki mora biti izražen v tolarjih, ki se uporabljajo kot plačilna enota v Republiki Sloveniji.

Ker torej revizija po določilu 382. člena ZPP ni dovoljena, jo je vrhovno sodišče po določilu 392. člena ZPP zavrglo kot nedovoljeno.