Jedro

Obnovo upravnega spora zaradi novih dejstev in novih dokazov je dopustno uveljavljati, če je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo dejansko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo sodnega upravnega spora, končanega s pravnomočnim sklepom Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 22.12.2006. Ugotovilo je, da v navedenem upravnem sporu sodišče dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato uveljavljani obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 96. člena Zakona o upravnem sporu ni dopustno uveljavljati.

V pritožbi tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti. Je nejasen in nerazumljiv in ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

Pritožba ni utemeljena.

V 1. točki 1. odstavka 96. člena ZUS-1 je določeno, da se postopek, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. V 2. odstavku 96. člena ZUS-1 pa je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

Iz predloženih spisov izhaja, da sodišče v upravnem sporu, na katerega se nanaša tožnikov predlog za obnovo, ni ugotavljalo dejanskega stanja, pa je odločilo o tožbi tožeče stranke na nejavni seji senata in pri predhodnem preizkusu tožbo zavrglo po 4. točki 1. odstavka 34. člena ZUS v zvezi s 104. členom ZUS-1. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bil izpolnjen pogoj, ki je določen za dovolitev obnove. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je pri predhodnem preizkusu predloga predlog zavrglo. Takšna odločitev ima zakonito podlago v določbi 1. odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge za svojo odločitev, izrek prvostopenjskega sklepa pa je razumljiv in jasen. Pritožbeni ugovori so zato brez podlage.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določb 76., 72. in 82. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.