Jedro

Od veljavnosti oporoke je odvisno, ali bo po pokojni tožnici uvedeno oporočno ali zakonito dedovanje in s tem tudi, ali ima aktivno legitimacijo dosedanji pooblaščenec tožnice (njen oporočni dedič) ali zakonita dediča (njena brata, pri čemer eden od njiju nastopa na pasivni strani). O tem vprašanju se bo odločalo v že uvedenem zapuščinskem postopku.

Toženec in njegov brat, ki še nimata položaja zakonitih dedičev (po pokojni tožnici bosta dedovala le v primeru neveljavnosti oporoke), pooblaščencu tožnice ne moreta odpovedati pooblastila.

Nadaljevanje postopka bi zato lahko nesprejemljivo posegalo v njune temeljne procesne pravice, ki izhajajo iz (ustavnega in konvencijskega) jamstva poštenega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočnosti zapuščinskega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I D 1430/2016. 2. Zoper sklep se pritožuje stranska intervenientka, ki je priglasila stransko intervencijo na strani tožeče stranke. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in toženi stranki naloži v plačilo pravdne stroške stranske intervenientke.

V predmetni zadevi za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno, kdo izmed dedičev sedaj pokojne tožnice A. A. bo kasneje s sklepom o dedovanju formalno razglašen za dediča. Dediči so pravdna stranka od smrti zapustnika in zato ni ovir, da sodišče v predmetnem postopku odloči. Niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po 1. točki 205. člena ZPP, ker je sedaj pokojno tožnico zastopal odvetnik.

Toženec, ki je predlog za prekinitev postopka temeljil na koliziji interesov, ima interes zavlačevati predmetni postopek. Napovedana tožba za izpodbijanje oporoke zapustnice po sedaj razpoložljivih podatkih predstavlja zgolj zlorabo procesnih pravic. Vprašanje, kdo bo dedič po pokojni A. A., ne vpliva na ugotavljanje (ne)veljavnosti pravnega posla, s katerim je bil zemljiški dolg ustanovljen. Sodišču prve stopnje ni treba odločati o vprašanju veljavnosti oporoke, ker to vprašanje ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP.

Ni kolizije interesov med pooblaščencem tožeče stranke in istočasno oporočnim dedičem ter tožencem, kot morebitnim zakonitim dedičem, kar dodatno navaja izpodbijani sklep kot razlog za prekinitev postopka. Predmetni pravdni postopek bo po normalnem teku stvari zaključen prej kot morebitni pravdni postopek na podlagi tožbe, na vložitev katere bo zapuščinsko sodišče napotilo toženca v primeru morebitnega izpodbijanja oporoke. Do kolizije interesov v predmetnem postopku zato ne bo prišlo. Tudi s strani toženca zatrjevane kolizije med pooblaščencem in tožečo stranko (izpodbijani sklep se o njej ne izreče) ni. Ni prepovedano, da bi stranko v pravdnem postopku zastopal pooblaščenec, ki je hkrati tudi strankin oporočni dedič.

Z neutemeljeno prekinitvijo postopka, ki lahko traja tudi več let, bo tožeči stranki (in stranski intervenientki) nastala škoda, oteženo pa bo tudi pridobivanje listinskega gradiva.

3. Na pritožbo nista odgovorila niti pooblaščenec tožeče stranke niti toženec.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem postopku je stransko intervencijo na strani tožeče stranke dopustilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 718/2017 z dne 7. 6. 20171. 6. Odločitev izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka ne temelji na 1. točki 205. člena ZPP.2 Brez pomena je zato sklicevanje pritožbe, da pogoji na podlagi navedene določbe niso podani, ker ima tožeča stranka pooblaščenca, to je odvetnika dr. B. B. 7. V primeru smrti stranke vstopijo dediči v zapustnikove podedljive pravice in obveznosti v trenutku smrti (132. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Med drugim vstopijo v procesna razmerja in postanejo stranke v pravdnem postopku s trenutkom smrti in pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. V primeru, da ima umrla stranka pooblaščenca (obravnavani primer), ima njen pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja in se postopek lahko nadaljuje še v imenu neznanih dedičev. Če dediči kasneje tudi formalno vstopijo v pravdo, vstop ni konstitutivnega, ampak le deklaratornega značaja. Dedič pa lahko vsak čas pooblaščencu prekliče pooblastilo (100. člen ZPP).

8. Obravnavani primer je specifičen, kot izpostavi in pravilno upošteva izpodbijani sklep. Specifičnost obravnavanega primera je v tem, (1) da je pooblaščenec tožeče stranke hkrati tudi oporočni dedič po pokojni A. A. (v nadaljevanju: zapustnica), (2) da sta zakonita dediča po zapustnici njena brata, toženec in njegov brat C. C., (3) da toženec, ki se sicer v zapuščinskem postopku po zapustnici še ni izrekel o (ne)priznanju zapustničine oporoke, napoveduje izpodbijanje oporoke in (4) da bosta zakonita dediča po zapustnici dedovala le v primeru neveljavnosti oporoke.

9. Od veljavnosti oporoke je odvisno, ali bo po zapustnici uvedeno oporočno ali zakonito dedovanje in s tem tudi, ali ima aktivno legitimacijo dosedanji pooblaščenec zapustnice ali zakonita dediča (pri čemer eden od njiju nastopa na pasivni strani). O tem vprašanju se bo odločalo v že uvedenem zapuščinskem postopku.

10. Navedene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča nudijo podlago za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, na katero se opira izpodbijani sklep. Navedena določba omogoča prekinitev postopka po sklepu sodišča v primeru, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja.

11. Zmotno je pritožbeno stališče, da v obravnavani zadevi veljavnost oporoke ne predstavlja prehodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP. Od njene veljavnosti je, kot že obrazloženo, odvisno, ali bo po zapustnici prišlo do oporočnega ali zakonitega dedovanja, in posledično, kdo so stranke tega postopka. Predmetni postopek bi se sicer, v kolikor ne bi bile podane že uvodoma izpostavljene okoliščine, lahko nadaljeval v imenu še neznanih dedičev. Vendar pa ni nepomembno dejstvo, da toženec in njegov brat še nimata položaja zakonitih dedičev in zato pooblaščencu zapustnice ne moreta odpovedati pooblastila. Nadaljevanje postopka bi zato lahko nesprejemljivo posegalo v njune temeljne procesne pravice, ki izhajajo iz (ustavnega in konvencijskega) jamstva poštenega postopka. Neutemeljeni so zato tudi pritožbeni pomisleki o nespoštovanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Po povedanem je zaradi udeležbe prave osebe v predmetnem postopku smotrno predmetni postopek prekiniti, dokler se na matičnem področju, to je v zapuščinskem postopku, ne odloči, ali pride v poštev oporočno ali zakonito dedovanje.

13. O v pritožbi zatrjevanem (ne)obstoju kolizije interesov med pooblaščencem zapustnice (oporočnim dedičem) in tožencem (potencialnim dedičem) se pritožbenemu sodišču ni treba izreči, ker je odločitev o prekinitvi postopka pravilna že iz drugih razlogov.

14. V kolikor do izpodbijanja oporoke ne bo prišlo ali pa bo v morebitnem pravdnem postopku glede njene veljavnosti pravnomočno odločeno, sodišču prve stopnje ne bo treba čakati na zaključek zapuščinskega postopka. Na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP3 bo lahko postopek nadaljevalo, ne da bi čakalo na izdajo pravnomočnega sklepa o dedovanju.

15. Od veljavnosti oporoke je odvisno tudi, ali je z zapustničino smrtjo prišlo do združitve položaja toženca in tožnika, kar dodatno kot razlog za prekinitev postopka utemeljeno izpostavlja izpodbijani sklep.

16. Po povedanem uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

17. O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP).

1 Z navedenim sklepom je spremenilo sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 12. 2016, ki stranske intervencije ni dopustil in razveljavilo njegovo odločitev o zavrženju pritožbe stranske intervenientke, ki je sedaj predmet pritožbenega preizkusa. 2 V njej je določeno, da mora sodišče postopek prekiniti, če stranka umre, pa v pravdi nima pooblaščenca. 3 V njem je določeno, da se v primeru prekinitve postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.