Jedro

Obveznost kupca iz kupoprodajne pogodbe je plačilo kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo: "1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani. opr. št. IV Ig 497/96 z dne 22.4.1996, ostane v veljavi v 1. točki izreka sklepa za znesek 1.118.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: 18.400,00 SIT za čas od 10.11.1995 do plačila, 318.520,00 SIT za čas od 27.10.1995 do plačila, 537.720,00 SIT za čas od 28.10.1995 do plačila, 243.960,00 SIT za čas od 3.1.1995 do plačila in v 3. točki izreka sklepa (za izvršilne stroške) v znesku 26.951,00 SIT, v preostalem delu pa se zaradi delnega umika tožbe razveljavi.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 38.437,00 SIT v roku 8 dni." Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo njenih navedb, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka blago plačala šele takrat, ko ga bo uspela sama prodati. Zato je tožbeni zahtevek dejansko preuranjen. Takšen način poslovanja izhaja tudi iz vsebine dobavnic, ki jih v petih primerih tožena stranka sploh ni podpisala.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od očitanih kršitev. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo na podlagi dejstev, ki sta jih pravdni stranki zatrjevali in izvedenih dokazov v postopku na prvi stopnji. Pri tem je pravilno zaključilo, da sta pravdni stranki bili v poslovnih odnosih na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 1.1.1995 (A4), po kateri je tožeča stranka dobavila toženi stranki različno blago, katerega plačilo zahteva s tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka blago prejela, saj je to potrdila s podpisom dobavnic. Iz dobavnic z dne 25.9.1995 (A6), z dne 28.8.1995 (A10), z dne 29.8.1995 (A12) in z dne 4.9.1994 (A14) je razvidno, da so vse podpisane s strani prejemnika, zaradi česar je drugačna pritožbena trditev neutemeljena. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala zatrjevanega posebnega dogovora o odlogu plačila blaga mimo pogodbe o poslovnem sodelovanju. Tožeča stranka je namreč izrecno zanikala obstoj takšnega dogovora, zato ni mogoče slediti zgolj pavšalnim drugačnim trditvam tožene stranke, za katere tudi ni predlagala nobenih dokazov. Zato so tudi pritožbene navedbe, v katerih se sklicuje na navedbe podane v postopku na prvi stopnji neupoštevne. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je skladno z določbami pogodbe o medsebojnem sodelovanju naložilo toženi stranki plačati prejeto blago. Vsebino le - te je pravilno ocenilo za razmerje iz kupoprodajne pogodbe, po kateri je kupec dolžan plačati kupnino ob času in kraju, ki sta določeni v pogodbi (1. odst. 561. člena ZOR).

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) pritožbo, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.