Jedro

Ob odsotnosti trditev o prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih se obstoj pripadajočega zemljišča dokazuje z dejansko rabo takšnega zemljišča, ob navzven jasno vidni uporabi zemljišča s strani predlagateljev pa je zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da je pridobil obravnavana zemljišča v dobri veri, manj verjetno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 5. 6. 2012 (I. točka izreka) in prepustilo odločitev o stroških postopka končnemu sklepu (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi ugovoru, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da verjetnost terjatve ni izkazana. 7. člen ZVEtL določa, kako sodišče določa pripadajoče zemljišče k stavbi. Predlagatelji želijo drugačen način določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, kot je ta določen v zakonu. Zakonodajalec je imel kot prednostni sistem določitve veljavne akte v času gradnje, ne pa prosto oceno sodišča, kot jo sedaj predlagajo predlagatelji. Predlagatelji bodo morali svoj predlog podati tako, da bodo spoštovali vrstni red ugotavljanja pogojev za določitev, kot jih določa četrti odstavek 7. člena ZVEtL. V nasprotnem primeru je predlog neutemeljen. Zaključek sodišča, da je verjetnost izkazana že z vložitvijo predloga in zatrjevanjem predlagateljev, da ni možnosti določitve zemljišča na podlagi aktov, veljavnih v času gradnje, ne more biti izkaz verjetnosti obstoja lastninske pravice predlagateljev na zemljišču, ki ga je nasprotni udeleženec kot dobroverni kupec kupil od dejanskega in zemljiškoknjižnega lastnika. Sodišče ni preverjalo pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj predlagatelji v tej smeri sploh niso podali navedb. Nasprotni udeleženec ni z ničemer nakazal želje po spremembah ali odtujevanju nepremičnin in tega predlagatelji tudi ne zatrjujejo. Sodišče ne pove, s kakšnim ravnanjem je nasprotni udeleženec pokazal željo po obremenitvi, odtujitvi ali spremembi predmetnih zemljišč. Predlagatelji trdijo, da so bila že prej na teh mestih parkirna mesta in zato ni jasno, če je nasprotni udeleženec dal izdelati parcelacijo parkirišč po posameznih parkirnih mestih, kaj bi takšna parcelacija pomenila za predlagatelje v smislu poseganja v njihovo lastninsko pravico, če bi jo imeli, in v čem je nevarnost, da bo nastala težko nadomestljiva škoda ali da bo terjatev predlagateljev onemogočena ali precej otežena. O tem ni niti navedb, še manj pa dokazov.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec nasprotuje ugotovitvi prvega sodišča o verjetnostno izkazani terjatvi predlagateljev s ponavljanjem materialnopravno zmotne razlage četrtega odstavka 7. člena ZVEtL in zatrjevanjem, da je obravnavana zemljišča pridobil kot dobroverni kupec. Na te trditve je že odgovorjeno v pravilnih razlogih prvega sodišča (tako v sklepu o začasni odredbi z dne 5. 6. 2012, kot v izpodbijanem sklepu) ter v sklepih pritožbenega sodišča v tej zadevi II Cp 3097/2011 z dne 7. 2. 2011 in II Cp 2674/2012 z dne 7. 11. 2012 (v zvezi z obravnavanjem pritožb nasprotnega udeleženca zoper sklep o prvi začasni odredbi, ki se je nanašala na obravnavanje praktično identičnega dejanskega stanja), zato se pritožbeno sodišče v tem delu v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge navedenih sklepov. Pri tem zgolj na kratko poudarja bistveni del teh razlogov: ob odsotnosti trditev o prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih se obstoj pripadajočega zemljišča dokazuje z dejansko rabo takšnega zemljišča (četrti odstavek 7. člena ZVEtL), ob navzven jasno vidni uporabi zemljišča s strani predlagateljev pa je zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da je pridobil obravnavana zemljišča v dobri veri, manj verjetno.

6. Predlagatelji so tudi v drugem predlogu za izdajo začasne odredbe (za obravnavanih pet nepremičnin, ki so pomotoma izpadle iz prvega predloga za izdajo začasne odredbe) zatrjevali obstoj predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, pri čemer so se še sklicevali na trditve v osnovnem predlogu za izdajo začasne odredbe, prvo sodišče pa je ugotovilo tudi obstoj predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, zato so pritožbene trditve v tej smeri neutemeljene. Že v postopku izdaje prve začasne odredbe je bilo ugotovljeno, da bi predlagateljem nastala težko nadomestljiva škoda, ker bi bila v primeru gradnje ali drugih nameravanih posegov nasprotnega udeleženca na spornih zemljiščih njihova uporaba ogrožena oziroma otežena z vidika funkcionalnih potreb stavb predlagateljev. Vloga nasprotnega udeleženca za izdajo gradbenega dovoljenja jasno kaže njegovo željo po spreminjanju obstoječega stanja obravnavanih nepremičnin, enako njihova parcelacija, ki jo nasprotni udeleženec želi izvesti. Ker predstavljajo v tem postopku obravnavane nepremičnine skupaj z nepremičninami, na katere se nanaša prva začasna odredba, nedeljivo funkcionalno celoto (kot izhaja iz verjetnostno izkazanih trditev predlagateljev), so zaključki prvega sodišča o obstoju predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ pravilni tudi iz tega razloga.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).