Jedro

Po naravi stvari je mogoče izročiti nepremičnino v izključno posest z izročitvijo ključev, s čimer je omogočen ne le dostop vanjo, temveč v celoti izvrševanje posesti na njej. Zato s strani dolžnika zatrjevana ravnanja, da je hišo izpraznil, vrata pa pustil odprta, te zahteve še ne izpolnjujejo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo kot neutemeljen dolžnikov ugovor zoper svoj sklep, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo.

Upnikove nadaljnje stroške je odmerilo na 11.475,00 SIT. V razlogih je navedlo, da dolžnik za svoj ugovor iz 8. točke 50. člena ZIP ne ponuja nobenega dokaza. Sodišče zato verjame upniku, da dolžnik obveze po izvršilnem naslovu ni izpolnil in upnikova terjatev torej še obstoji.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik iz pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe določb ZIP. Navaja, da je svojo obveznost na podlagi sodne poravnave P 438/95 z dne 30.11.1995 izpolnil. Staro hišo je pred tem dnem izpraznil in je iz nje odpeljal tudi vse svoje stvari. Hiša je od 30.11.1997 prazna. O tem je dolžnik obvestil tudi svojo sestro, ki živi v novi upnikovi hiši in sicer zato, da bi ona obvestila upnika.

Upnik je torej že ob vložitvi predloga za izvršbo imel hišo izpraznjeno in je neutemeljeno predlagal izvršbo. Res pa dolžnik upniku ni izročil ključev, vendar zato, ker jih tudi nikoli pri stari hiši ni dobil in je ključavnico in ključe nabavil sam, hišo pa je pustil odprto. Pritožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep o izvršbi I I 110/97, z dne 13.1. 1998, razveljavi ter upnikov predlog za izvršbo zavrne ter mu naloži v plačilo stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijanemu sklepu v obsegu pritožbenih navedb ni mogoče očitati nobenega od uveljavljanih pritožbenih razlogov. Že same dolžnikove trditve, da upniku ni izročil ključev hiše, izključujejo odločitev, za katero se dolžnik zavzema, namreč zavrnitev upnikovega predloga za izvršbo, s katerim je ta od dolžnika terjal ne le izpraznitev hiše temveč tudi njeno izročitev v izključno upnikovo posest. Že po naravi stvari je namreč mogoče izročiti nepremičnino (hišo) v izključno posest z izročitvijo ključev, s čimer je omogočen ne le dostop vanjo, temveč celovito izvrševanje posesti na njej. Zato s strani dolžnika zatrjevana ravnanja, da je hišo izpraznil, vrata pa pustil odprta, te zahteve še ne izpolnjujejo, kljub nadalje zatrjevanim okoliščinam, da je ključe in ključavnico nabavil sam ter da je o vseh svojih ravnanjih dolžnik po svoji sestri obvestil upnika. Tudi sicer še v pritožbi dolžnik za svoje trditve o izpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova - poravnave ne predlaga nobenega dokaza. Takšnih dokazno nepodkrepljenih trditev pa glede na določbo člena 7/2 ZPP v zvezi s 14. členom ZIP tudi pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

Stroškovna odločitev, vsebovana v izpodbijanem sklepu, je posledica zavrnitve dolžnikovega ugovora in temelji na predloženem stroškovniku upnika ter upoštevanju Odvetniške tarife.

Izpodbijani sklep je torej v celoti pravilen, saj mu tudi izven uveljavljanih pritožbenih razlogov ni mogoče očitati po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov - bistvene kršitve določb izvršilnega postopka v smislu 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP in zmotne uporabe materialnega prava (člen 365/2 ZPP v zvezi s 14. členom ZIP). Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (368. člen v zvezi z 2. odstavkom 380. člena in 381. členom ZPP ter 14. členom ZIP).