Jedro

Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 8.10.1998, s katerim je prepovedalo toženi stranki vsakršno razpolaganje z nepremičnino parc.štev. 603/3, vpisano v vl.št. 609 k.o. ..., in odredilo zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, delno ugodilo in sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na prepoved razpolaganja s 4/5 te nepremičnine in v tem delu predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V ostalem delu pa je ugovor kot neutemeljen zavrnilo, tako da ostaja prepoved v veljavi za 1/5 navedene nepremičnine.

Proti sklepu se je pritožil toženec. Izpodbija ga iz pritožbenih razlogov nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa ga spremeni in predlog za izdajo začasne odredbe kot neutemeljen zavrne. V pritožbi navaja, da tožnik z ničemer ne izkazuje zatrjevanega upravičenja do solastninskega deleža na njegovi nepremičnini, pa tudi ne nobene nevarnosti za svoj sicer neupravičen zahtevek za primer, če bi kakorkoli uspel. Zahtevek je popolnoma neverjeten ter ga tudi s predračunom, ki ga je vložil v spis, ne more izkazovati, saj je to predračun za eventualna bodoča dela, ne pa za tista, ki naj bi povzročila na strani tožnika pravico do nekega lastniškega deleža. Da je toženec vse adaptacije opravil sam v času od 1962 do 1964, ko je bil tožnik še otrok, je izkazal v odgovoru na tožbo tudi z dokumenti. Tožnik tudi ni izkazal nobene nevarnosti, le njegova trditev, da toženec ne bi bil oškodovan, če naj bi se izdala začasna odredba, pa za upravičenost te ne more zadostovati.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo v skladu z določbo 267. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki se glede na to, da je bil sklep o začasni odredbi izdan pred uveljavitvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), še vedno uporablja za pravna sredstva zoper sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da je upnik izkazal za verjeten obstoj svoje terjatve in da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S takim zaključkom se strinja tudi pritožbeno sodišče. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je investiral v kanalizacijo, podstrešje in kopalnico, vodovodno napeljavo, položil sanitarno keramiko in še drugo, zaradi česar je povečal vrednost hiše. Za to pa predlaga tudi dokaze in sicer kopijo predračuna, ki je bil izdelan na podlagi njegovega naročila za ocenitev del, ki jih je že opravil na hiši in ki pomenijo izboljšanje hiše in povečanje njene vrednosti, ter zaslišanje potrebnih prič in postavitev izvedenca gradbene stroke. Da je zahtevek verjetno izkazan zadostuje navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka zoper toženca in ustrezni dokazni predlog za take trdtive. Ali je zahtevek v resnici utemeljen ali ne, pa bo ugotovljeno šele v postopku po izvedenih predlaganih dokazih. V postopku izdaje začasne odredbe zadostuje že verjetnost. O njej pa govorimo tedaj, če okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva, predvladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju tega dejstva, ni pa treba, da bi bil izvršilni sodnik prepričan o teh predpostavkah. Glede na trditve in dokaze, ki jih ponuja tožnik bi bilo pred njihovo izvedbo težko šteti, da so brez vrednosti, seveda pa ostaja še vedno možnost, da se kot takšni izkažejo. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je izkazan verjeten obstoj terjatve kot prva predpostavka za izdajo začasne odredbe po 267. členu ZIP. Ker pa je tožeča stranka tudi izkazala, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo,kar je glede na to, da je sam povedal, da s hišo nima namena razpolagati, povsem prepričljivo, pa upniku tudi ni potrebno dokazovati nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Glede na določbo 3. odstavka 267. člena ZIP v zvezi z 2. odstavkom 265. člena ZIP je pritožbeno sodišče pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 368.člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom ZIP.