Jedro

Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da se za skrbnika v prvi vrsti postavi res oseba, ki jo predlaga center za socialno delo ali sorodniki (kot izhaja iz 243. člena DZ, za takšen primer pa gre tudi v predmetni zadevi), vendar le, če je predlagani skrbnik tudi osebnostno primeren in če je to v skladu z varovančevimi koristmi. Osebnostna primernost predlaganega skrbnika pa v predmetni zadevi ni podana, ker je dovzeten za vplive preživljalke in njenega soproga in ne bi vestno skrbel za koristi varovanke (preživljanke), kot izhaja iz pravilnih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in IV. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo (I. točka izreka). Za skrbnika je določilo Center za socialno delo, in določilo obseg njegovih dolžnosti (II. točka izreka), nasprotni udeleženki je odvzelo pravico voliti in biti voljen (III. točka izreka). Centru za socialno delo je naložilo, da opravi popis premoženja nasprotne udeleženke (IV. točka izreka), nasprotni udeleženki pa naložilo, da v treh obrokih povrne Okrožnemu sodišču v Mariboru stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Izpodbija II. in IV. točko izpodbijanega sklepa. Z izpodbijanim sklepom se strinja, razen v delu, v katerem ga je sodišče prve stopnje postavilo za skrbnika nasprotni udeleženki. Zavzema se zato, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da za skrbnika nasprotni udeleženki imenuje A. A. Navaja, da je prejel zaprosilo sodišča prve stopnje, naj poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj imenuje nasprotni udeleženki za skrbnika. Na podlagi tega zaprosila CSD je opravil razgovor z nasprotno udeleženko, njeno nečakinjo C. C., s katero ima nasprotna udeleženka sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Poleg tega je opravil razgovor z možem C. C., z njeno hčerko B. B. in z njenim zetom A. A., možem B. B. Na podlagi teh razgovorov je za skrbnika predlagal A, A, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo imenovati za skrbnika. Navaja, da je A. A. povsem primeren za skrbnika in da ustreza vsem pogojem iz 241. člena Družinskega zakonika (DZ) za opravljanje nalog skrbnika. Navzkrižja koristi med skrbnikom in varovancem ni. Ni res, da imenovani ne bi mogel svobodno in hkrati dovolj strogo ocenjevati in nadzorovati tašče (preživljalke) v odnosu do nasprotne udeleženke (preživljanke) pri izpolnjevanju pogodbenih zavez. Pri tem obstajajo tudi ustrezna zakonska varovala, kot izhaja iz 247., 215., 253., 254. ter 256. člena DZ. V nadaljevanju se sklicuje na sklep Okrajnega sodišča v Mariboru Pr 109/2023 z dne 3. 6. 2023, iz katerega izhaja, da je bila nasprotna udeleženka sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve za čas enega leta. V tej zvezi navaja, da nasprotne udeleženke proti njeni volji v socialno varstvo ne namešča preživljalka, temveč pristojno sodišče. Pritožnik v zvezi s pomisleki sodišča, ali bi A. A. lahko učinkovito nadzoroval svojo taščo C. C. pri izpolnjevanju zavez iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izpostavlja pravne posledice v primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju v primeru kršitve pogodbe. Poudarja še, da predlagani skrbnik A. A. ni niti zakoniti dedič po nasprotni udeleženki niti po preživljalki, zato po njuni smrti ne bi bil upravičen do nobene dediščine. Tudi ni nujno, da bi preživljalka premoženje, ki bi ga pridobila po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, zapustila svoji hčeri, torej ženi predlaganega skrbnika. Predlagani skrbnik A. A. je na naroku tudi izpovedal, da brez soglasja nasprotne udeleženke, le-te ne bi nameščal v dom in bi sledil njeni volji. Torej ne drži, da bi obstajal dvom v navzkrižje interesov med skrbnikom in preživljalko. Stroškov ne priglaša. 3. Predlagatelj in nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka,1 da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. Pregled zadeve pokaže, da je UKC vložil predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo iz razloga, ker je ob njeni hospitalizaciji ocenil, da se ni sposobna sama zastopati v pravnem prometu. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo ter ji za skrbnika postavilo CSD. Pritožbeno ni sporno, da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo, niti obseg skrbnikovih dolžnosti, pritožbeno sporno je zgolj, kdo naj se imenuje za skrbnika. Bistvo pritožbene graje je, da bi sodišče za skrbnika namesto CSD moralo imenovati A. A., ki ga je CSD predlagal za skrbnika, ne pa CSD.

8. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je namen skrbništva v varstvu osebnosti odrasle osebe z omenjenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. člen DZ, v skladu katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vendar pa, kot določa 241. člen DZ, teh lastnosti in sposobnosti nima oseba:2 ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (241. člen DZ). Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člen DZ). Po določbi prvega odstavka 244. člena DZ se za skrbnika lahko imenuje tudi center za socialno delo.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je CSD predlagal za skrbnika A. A. Predlagani skrbnik je poročen s hčerko C. C., le-ta pa ima z nasprotno udeleženko (svojo teto), ki je stara 94 let, sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju. A. A. je dovzeten za vplive tasta in tašče, kar je sodišče neposredno zaznalo na naroku, ko ga je zasliševalo.

10. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da predlagani skrbnik A. A. ne izpolnjuje pogojev za skrbnika. Za to je navedlo dva nosilna razloga. Prvi je razlog po šesti alineji 241. člena v zvezi s prvim odstavkom 240. člena DZ, in sicer, da ni osebnostno primeren, zaradi česar ne bi vestno skrbel za koristi varovanke, zlasti ne bi vestno bdel nad spoštovanjem pogodbenih zavez, ki izhajajo iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zlasti nad spoštovanjem določbe drugega odstavka 4. člena pogodbe, s katero se je preživljalka zavezala, da nasprotne udeleženke (preživljanke) brez njenega soglasja ne bo namestila v domsko oskrbo (institucionalno varstvo). Drug nosilni razlog pa je ta, da bi lahko bili interesi predlaganega skrbnika in nasprotne udeleženke (preživljanke) v navzkrižju, ker je njegova žena zakonita dedinja po preživljalki, zaradi česar je podan odklonilni razlog po tretji alineji 241. člena DZ. Ker je ocenilo, da A. A. ni primeren za skrbnika, je za skrbnika postavilo CSD.

11. Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da A. A. nalog skrbnika ne bi izvajal neodvisno in vestno. Sodišču druge stopnje se ni porodil dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je skrbna, logično sprejemljiva in v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izjemno prepričljivo pojasnilo, da je na podlagi zaslišanja predlaganega skrbnika A. A. ugotovilo, da mu pred zaslišanjem sploh ni bila razkrita vsebina pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zlasti mu ni bila poznana vsebina drugega odstavka 4. člena navedene pogodbe, na podlagi katerega si je nasprotna udeleženka izgovorila, da je ne namestijo v institucionalno (domsko) varstvo brez njenega soglasja. Po mnenju sodišča predlagani skrbnik v primeru kršitve pogodbe, zlasti v primeru namestitve nasprotne udeleženke v domsko oskrbo proti njeni volji, ne bi učinkovito skrbel za pravice in koristi nasprotne udeleženke, ker bi bil dovzeten za vplive tašče in tasta, kar pomeni, da pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ne bi bil povsem prost in svoboden v svojih odločitvah. Te ugotovitve je sodišče prve stopnje podkrepilo v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je navedlo, da je bil na glavni obravnavi prisoten tudi mož C. C. (preživljalke), da je bil ob zaslišanju predlaganega skrbnika A. A. nemiren, da je posegal v besedo in postopanje sodišča, kar je pri sodišču prve stopnje oblikovalo vtis o njegovem precejšnjem vmešavanju nasploh v položaj nasprotne udeleženke in tudi v položaj A. A. Prav tako je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo zaznalo pogosto pogledovanje A. A. v smeri C. C. pred podajo odgovorov na vprašanja. Vse navedeno je sodišču prve stopnje porodilo dvom v to, da bi lahko A. A. samostojno in neodvisno skrbel za pravice in koristi nasprotne udeleženke, zlasti da bi vestno in skrbno nadziral pogodbene obveznosti, ki jih je v odnosu do nasprotne udeleženke (preživljanke) zavezana izpolnjevati njegova tašča (preživljalka).

12. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da se za skrbnika v prvi vrsti postavi res oseba, ki jo predlaga center za socialno delo ali sorodniki (kot izhaja iz 243. člena DZ, za takšen primer pa gre tudi v predmetni zadevi), vendar le, če če je predlagani skrbnik tudi osebnostno primeren3 in če je to v skladu z varovančevimi koristmi.4 Osebnostna primernost predlaganega skrbnika pa v predmetni zadevi ni podana, ker je dovzeten za vplive preživljalke in njenega soproga in ne bi vestno skrbel za koristi varovanke (preživljanke), kot izhaja iz pravilnih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje.

13. Glede na to, da je sodišče druge stopnje pritrdilo prvemu nosilnemu razlogu sodišča prve stopnje, da predlagani skrbnik ni osebnostno primeren za vestno varovanje koristi varovanke, se izkažejo za brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da ni podano navzkrižje interesov po tretji alineji 241. člena DZ (npr. da po preživljalki ne bi dedoval predlagani skrbnik in da ni nujno, da bi po njej dedovala njegova soproga, ali da bi lahko bila pogodba o dosmrtnem preživljanju razvezana ipd.).

14. V predmetni zadevi se je glavna obravnava končala 31. 5. 2023, zato sodišče druge stopnje ne more upoštevati pritožbenih navedb o tem, da je bil 3. 6. 2023 pri Okrajnem sodišču v Mariboru zaključen postopek namestitve nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, saj se te navedbe nanašajo na čas po časovnih mejah pravnomočnosti.

15. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. in IV. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

1 Pritožba kršitev postopka ne uveljavlja. 2 Glej B. Novak v B. Novak (ur), Družinski zakonik s komentarjem, Ljubljana 2019, str. 780. 3 VSL sklep II Cp 1694/2021 z dne 02.11.2021. 4 VSL sklep I Cp 551/2022 z dne 14.07.2022.