Jedro

Tožnik vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, zato bi morala tožena stranka presojati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi petega odstavka 24. člena ZBPP in ne na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP. Presoditi bi morala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči, ni pa imela pooblastila za ocenjevanje oziroma presojo ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v primeru sprožitve postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. Bpp 387/2011 z dne 25. 10. 2011 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer za sestavo in vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v zvezi s kazensko zadevo. Svojo odločitev je oprla na določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in presodila, da je zadeva očitno nerazumna in da prosilec v konkretni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Na podlagi priloženega sklepa Ustavnega sodišča opr. št. Up-1037/2009-9 z dne 7. 6. 2011 je ugotovila, da je ustavno sodišče z navedeno odločbo ustavno pritožbo tožnika zavrnilo na podlagi člena 55.b/II Zakona o ustavnem sodišču. Tožena stranka tožnikove navedbe ocenjuje kot pavšalne in vezane na materialno oceno v konkretni kazenski zadevi, o čemer pa je že pravnomočno odločeno. Tožnik ne navaja konkretno katera človekova pravica ali svoboščina naj bi mu bila kršena v pravnomočno zaključenem kazenskem postopku. Zato meni, da ne bi bilo razumno vložiti pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v zvezi s konkretno kazensko zadevo.

Tožnik vlaga tožbo, ker se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Poudarja, da ima vsakdo, ko je postopek pred sodiščem v Republiki Sloveniji končan, pravico in možnost vložiti pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, še posebej, ko je znotraj slovenskega pravnega reda izkoristil vsa pravna sredstva, ima pa tehtne argumente za vložitev takšne pritožbe, ki se nanaša na kršitev človekovih pravic po sami konvenciji. Ni pristojnost službe za brezplačno pravno pomoč, da bi ocenjevala, ali ima tožnik pred Evropskih sodiščem za človekove pravice možnost za uspeh ali ne. V nadaljevanju tožnik obširno pojasnjuje, kakšne kršitve postopka so bile narejene v kazenski zadevi in navaja argumente zakaj meni, da bi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice lahko uspel. Predlaga, naj sodišče po izvedbi ponujenih dokazov odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, ker je svojo odločitev oprla na določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP in presojala, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.

Tožena stranka je očitno prezrla, da je tožnik v prošnji za brezplačno pravno pomoč izrecno navedel, da vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v zvezi s kazensko zadevo, ki je tekla zoper njega pred Okrožnim sodiščem v Krškem. Zato bi morala tožena stranka presojati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi petega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa: ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, med drugim tudi za postopek pred mednarodnimi sodišči, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči. Presoditi bi torej morala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči, ni pa imela pooblastila za ocenjevanje oziroma presojo ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v primeru sprožitve postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Ker je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno. V posledici nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja tožena stranka ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj, kar bo v ponovljenem postopku morala storiti.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka izdati nov upravni akt v roku 30 dni od prejema sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

K II. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Ta znesek mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.