Jedro

Zakon o pravdnem postopku v 145. čl. ne odvezuje obveznosti sporočanja spremembe naslova tistih strank, ki so vpisane v javnih registrih.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti (sodbe Okrožnega sodišča v Kopru, opr.št. Pg 1 z dne 30.6.2010).

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka vložila pritožbo in predlaga njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi njenemu predlogu, podrejeno pa njegovo razveljavitev. Navaja, da je v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani prejela sklep o izvršbi, zoper katerega je podala ugovor. Na njegovi podlagi je sodišče navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo naslovno sodišče. Predmetni predlog za izvršbo se v takšnem primeru resda obravnava kot tožba, vendar od prava neuke stranke ni možno pričakovati, da je s tem seznanjena. Sklep, s katerim je bil sklep o izvršbi razveljavljen, takšne obrazložitve ne vsebuje. Tožena stranka tako ni vedela, da je že vstopila kot stranka tudi v pravdni postopek in posledično zaradi tega tudi naslovno sodišče ni obvestila o spremembi naslova. Če pa je bil sklep o izvršbi v delu razveljavljen, tožena stranka niti vedeti ni mogla, kam bi morala spremembo naslova sporočiti. Tožena stranka je vsekakor uredila vse potrebno, da bi si zagotovila prejem poštnih pošiljk na nov naslov, prav tako je spremembo naslova sedeža uredila v ustreznih javnih evidencah. V juniju 2009 je tožena stranka spremenila svoj sedež, sprememba pa je bila tudi vpisana v Poslovnem registru Slovenije (AJPES) dne 16.6.2009. O tem je tudi obvestila Pošto Slovenije. Zato bi na vročilnici ob vročanju sodbe moralo biti označeno, da je tožena stranka preseljena. Zaradi napačne označbe na vročilnici pa tožena stranka ne sme trpeti negativnih posledic.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil predmetni postopek začet 17.12.2008 z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki mu je izvršilno sodišče sledilo in istega dne izdalo sklep o izvršbi. Ta je bil sedanji toženi stranki, tedaj dolžnici, vročen na naslovu K.. Po ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi je bil 27.2.2009 izdan sklep na podlagi 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s katerim je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v dovolitvenem delu ter hkrati sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Takšen zapis v izreku sklepa, ki je ponovljen tudi v obrazložitvi, pa tudi laiku, ne le pravno podkovani stranki, dovolj jasno pove, da se bo njegova zadeva obravnavala v sledečem pravdnem postopku. Torej ni utemeljena pritožbena trditev, češ da tožena stranka ni vedela, da je na podlagi navedenega sklepa že vstopila kot stranka v pravdni postopek. Da se v primeru, kakršen je obravnavani, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnavana kot tožba v pravdnem postopku, je navedeno v zadnjem stavku 2. odst. 62. čl. ZIZ.

Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ker ni takoj sporočila sodišču, da je 16.6.2009 spremenila naslov (1. odst. 145. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato ji je pravdno sodišče sodbo z dne 30.6.2010 utemeljeno nadomestno vročilo na naslov, ki je bil označen v predlogu za izvršbo in na katerem je bil pritožnici vročen tako sklep o izvršbi kot tudi sklep o razveljavitvi slednjega. Pri tem ni relevantno, da je bila sprememba sedeža že 16.6.2009 vpisana v Poslovni register Slovenije (AJPES), saj ZPP v 145. čl. ne odvezuje obveznosti sporočanja spremembe naslova tistih strank, ki so vpisane v javnih registrih. Ključno pa tudi ni dejstvo, da je bila o spremembi naslova obveščena Pošta Slovenije, ki da bi v vročilnici morala označiti, da je tožena stranka preseljena. Gre za to, da se v predmetni zadevi ne obravnava razmerje med toženo stranko in Pošto Slovenije, ampak ravnanje in obveznosti toženke kot stranke tega postopka.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.