21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž. na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 114/2003 z dne 2. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke Družbenega pravobranilca Republike Slovenije (v nadaljevanju Družbeni pravobranilec) na ugotovitev delne ničnosti treh kreditnih pogodb, zahtevek na ugotovitev, da so v celoti nične štiri kreditne pogodbe in zahtevek za plačilo 40.597.980 SIT. Višje sodišče je zavrnilo pritožbi tožeče stranke in pritožnika (v gospodarskem sporu stranskega intervenienta). Vrhovno sodišče je zavrnilo reviziji tožeče stranke in pritožnika. Odločitev temelji na stališču, da Družbeni pravobranilec ni aktivno legitimiran za uveljavljanje tožbenega zahtevka.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, ker naj Vrhovno sodišče ne bi obrazložilo, zakaj je zavrnilo njegovo revizijo. Meni, da mora sodišče v obrazložitvi odgovoriti na navedbe stranke ne glede na to, ali so navedbe pravno pomembne ali ne. Sodiščem očita, da niso pazila na ničnost pogodb, čeprav bi to morala storiti po uradni dolžnosti. Pri prvih treh kreditnih pogodbah naj bi bilo očitno, da je določeno nedovoljeno obrestovanje D+R+r, ki vsebuje dvojno revalorizacijo. Ostale štiri pogodbe pa naj bi bile nične, ker so navidezne. Pritožnik navaja tudi, da je šlo za nepošteno sojenje, ker je sodišče šele po šestih letih, neštetih vlogah in 14 obravnavah ugotovilo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije.

B.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave s pavšalno navedbo, da Vrhovno sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo njegovo revizijo, ki jo je vložil kot stranki intervenient. Očitek je neutemeljen. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča, sta oba revidenta uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava, ker sta štela, da je Družbeni pravobranilec aktivno legitimiran za vložitev tožbe. Vrhovno sodišče je na ta očitek odgovorilo. Pritožnik pa ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na druge očitke iz njegove revizije.

4.Pritožnik kršitve 22. člena Ustave tudi ne more izkazati s pavšalno navedbo, da mora sodišče odgovoriti na vse navedbe strank. Pritožnik ne pove, na katere navedbe naj Vrhovno sodišče ne bi odgovorilo. Zgolj dejstvo, da pritožnik z revizijo ni uspel, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

5.Očitki pritožnika, ki se nanašajo na ničnost oziroma delno ničnost kreditnih pogodb zaradi domnevne dvojne revalorizacije oziroma navideznosti, Ustavno sodišče ni presojalo, ker za odločitev v zadevi niso pravno odločilni. Za odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka namreč ni bilo bistveno vprašanje ničnosti kreditnih pogodb, temveč ocena, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije.

6.Pritožnik zatrjuje tudi, "da je prišlo do nepoštenega sojenja". Če je mogoče ta očitek razumeti kot očitek kršitve pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave, je očitek neutemeljen. Nesorazmerno dolgo trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa, da je sodišče odločalo pristransko.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić