Jedro

Upravni spor zoper drugostopenjski upravni akt je dopusten samo v primeru, da je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, namreč ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Zato takšna odločba ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

V obravnavani zadevi pogoji iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, ki določajo, kdaj je zoper sodbo dopustno vložiti pritožbo, niso izpolnjeni, na kar je tožnika pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Ker je tožnik navkljub temu zoper sodbo, s katero je bila njegova tožba zavrnjena, vložil pritožbo, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sodbe in sklepa (sklep) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper III. točko izreka sodbe in sklepa (sodbo) se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (I. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper tretji odstavek II. točke izreka odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-312/2012-6 006421136 z dne 17. 7. 2013, to je zoper drugostopenjsko upravno odločbo, s katero je tožena stranka kot pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski upravni akt zavrnila. S sodbo (II. in III. točko izreka sodbe in sklepa) je sodišče tožnikovi tožbi delno ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo v delu II. točke izreka, ki se nanaša na odstranitev podstrešne etaže z ostrešjem, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (II. točka izreka sodbe in sklepa), v preostalem delu (to je v delu, v katerem je tožena stranka odpravila 1. točko izreka prvostopenjskega akta o ustavitvi inšpekcijskega postopka glede vetrolova in nadstreška, in v delu II. točke izreka, ki se nanaša na oporni zid, vetrolov in nadstrešek) pa je tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke zavrnilo (izpodbijana III. točka izreka sodbe in sklepa).

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (I. točka izreka sodbe in sklepa) navedlo, da je tožnik izpodbijal drugostopenjsko odločbo v celoti. Ker je predmet sodnega varstva v upravnem sporu lahko drugostopenjska odločba le v delu, v katerem je drugostopenjski organ vsebinsko odločil o pritožbi, tožnik pa je s tožbo izpodbijal tudi tisti del drugostopenjske odločbe, s katerim o njegovi pritožbi ni bilo vsebinsko odločeno, je tožbo v tem delu zavrglo. V obrazložitvi izpodbijanega dela sodbe (III. točka izreka sodbe in sklepa) je pritrdilo toženi stranki, da v obravnavanem primeru ni razlogov za ustavitev inšpekcijskega postopka glede vetrolova in nadstreška. Odločitev tožene stranke, ki je prvostopenjski akt v tem delu odpravila, je zato pravilna. Pravilna je tudi odločitev tožene stranke v delu, v katerem je prvostopenjski akt glede vetrolova, nadstreška in opornega zidu nadomestila. Čeprav gre za enostavne objekte, jih vendarle ni mogoče graditi brez gradbenega dovoljenja, če njihova gradnja ni skladna s prostorskim aktom. Sporni objekti se nahajajo na kmetijskem zemljišču, kjer gradnja takih objektov po prostorskem aktu ni dovoljena.

3. Zoper I. in III. točko izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje vlaga tožnik pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da ni vložil tožbe le zoper drugostopenjski akt, ampak je v odprtem roku tožbo dopolnil in izpodbijal tudi prvostopenjski akt. Ker je sodišče odločalo le o tožbi zoper drugostopenjski akt, je izpodbijana odločitev nezakonita. Navaja, da je bil objekt, katerega del sta tudi nadstrešek in vetrolov, zgrajen že pred letom 1967. Za ta objekt mu je Upravna enota Črnomelj izdala uporabno dovoljenje po 1. točki prvega odstavka 197. člena Zakona o graditvi objektov, saj je bilo na ogledu ugotovljeno, da so bila opravljena le vzdrževalna dela. Ker sodišče ni vpogledalo v listine Upravne enote Črnomelj in zavrnitev tega dokaznega predloga ni obrazložilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka upravnega spora. Zmotno je uporabilo tudi materialno pravo s tem, ko je štelo, da oporni zid, nadstrešek in vetrolov niso enostavni objekti. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo in sklep spremeni, oziroma podrejeno, naj izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba zoper I. točko izreka sodbe in sklepa (sklep) ni utemeljena.

5. Že sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da se v upravnem sporu glede na določbo 2. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti dokončni upravni akti, ki posegajo v pravni položaj stranke, torej tisti dokončni upravni akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o strankini pravici obveznosti ali pravni koristi. Tožba v upravnem sporu se zato praviloma vloži zoper prvostopenjski akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Upravni spor zoper drugostopenjski upravni akt pa je dopusten samo v primeru, da je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, namreč ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Zato takšna odločba ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

6. Tožniku je treba tudi pojasniti, da sodišče prve stopnje presoja tožbo v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1). Ker je s tožbo izpodbijal drugostopenjski akt v celoti in predlagal, da ga sodišče prve stopnje v celoti spremeni, s kasnejšo dopolnitvijo (razširitvijo) tožbe na prvostopenjski akt pa prvotno vložene tožbe v delu, ki se nanaša na zavrnitev njegove pritožbe, ni umaknil, njegov ugovor, da sodišče prve stopnje kasnejše dopolnitve tožbe ni upoštevalo, na drugačno odločitev v tej zadevi ne vpliva. Iz podatkov sodnega spisa pa izhaja, da je sodišče prve stopnje z dopolnilno sodbo (ki ni predmet tega pritožbenega postopka) odločilo tudi o kasnejši dopolnitvi tožbe.

7. Glede na obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje o delnem zavrženju tožnikove tožbe na podlagi 4. točke drugega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilna. Ker pritožba ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

8. Pritožba zoper III. točko izreka sodbe in sklepa (sodbo) ni dovoljena.

9. Po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. 10. V obravnavani zadevi pogoji iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, na kar je tožnika pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane sodbe.

11. Ker je tožnik navkljub temu zoper sodbo, s katero je bila njegova tožba zavrnjena, vložil pritožbo, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).