Jedro

Upravni organ druge stopnje v zadevi ni odločil v roku, ki ga določa 222. člen ZUP. Ker torej pristojni organ o tožnikovi zahtevi ni odločil v zakonsko predpisanem roku za izdajo odločbe, tega pa ni storil niti na ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče upravnemu organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta.

Izrek

Tožbi se ugodi in se upravnemu organu druge stopnje naloži, da v roku 30 dni od prejema sodbe odloči o tožnikovi vlogi z dne 3. 5. 2010 v zvezi s predlagano odpravo v njej navedenih vodnih dovoljenj po nadzorstveni pravici in obnovo postopka, končanega s sklepom Ministrstva za okolje in prostor št. 3555-7/2010-9 z dne 7. 4. 2010. Toženka je tožniku dolžna povrniti 80 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh.

Obrazložitev

Tožnik navaja, da je vložil tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ki v dvomesečnem roku ni izdal odločbe o njegovi pritožbi, vloženi zaradi ravnanja Agencije RS za okolje (ARSO) kot prvostopenjskega organa v zvezi z njegovo vlogo z dne 3. 5. 2010. V njej je predlagal odpravo delnih vodnih dovoljenj št. 35529-21/2005-25 z dne 27. 12. 2007 in št. 35529-40/2005-2 z dne 21. 1. 2008, izdanih A. Nadalje navaja, da upravni organ druge stopnje ni izdal odločbe niti po njegovi urgenci z dne 18. 9. 2010 v nadaljnjih sedmih dneh. V zaključku tožbe („predlogu“) še pojasnjuje, da je predlog z dne 3. 5. 2010 naslovil tudi na MOP (1. točka predloga) in da je nanj naslovil ponovno zahtevo za odločitev, ker ni izdal odločbe o odpravi delnih vodnih dovoljenj (4. točka predloga). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in samo odloči o stvari ali pa naloži Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), kakšen upravni akt naj izda. Zahteva povračilo stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe, ne navaja pa razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno in to ugotavlja sodišče tudi po vpogledu v upravne spise, da pristojni upravni organ o tožnikovi vlogi z dne 3. 5. 2010 ni odločil. V njej je tožnik predlagal odpravo v njej navedenih delnih vodnih dovoljenj po nadzorstveni pravici in obnovo postopka za izdajo novih dovoljenj in aktov, ki temeljijo na njih, pri čemer izrecno navaja sklep MOP št. 3555-7/2010-9 z dne 7. 4. 2010. V zvezi z navedenim sodišče najprej ugotavlja, da je za odločanje o omenjenih pravnih sredstvih stvarno pristojen upravni organ druge stopnje, in sicer o predlogu za odpravo vodnih dovoljenj po nadzorstveni pravici na podlagi 1. odstavka 276. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji; v nadaljevanju ZUP), o obnovi postopka, končanega z njegovim sklepom z dne 7. 4. 2010, pa na podlagi 2. odstavka 266. člena ZUP. V 1. odstavku 222. člena ZUP je določen rok, v katerem mora organ izdati in vročiti stranki odločbo, zoper katero ni pritožbe: če gre za skrajšani postopek je rok za odločbo en mesec, v drugih primerih pa je organ dolžan izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.

Vložitev tožbe zaradi molka organa v primeru enostopenjskega postopka ureja določba 3. odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1). Ta določa, da sme tožnik vložiti tožbo v upravnem sporu pod pogoji iz 2. odstavka istega člena tudi v primeru, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, pri čemer mora tožnik glede na 2. odstavek istega člena pred vložitvijo tožbe organ pozvati, naj izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh.

Sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, da je iz spremnega dopisa k tožnikovi vlogi z dne 3. 5. 2010 razvidno, da tožnik pošilja svoj predlog upravnima organoma obeh stopenj (ARSO in MOP) s predlogom, da ga vsak rešuje v okviru svojih pristojnosti. Iz fotokopije potrdila o oddaji navedene pošiljke, ki ga je tožnik priložil tožbi (priloga A3), je razvidno, da je bila vloga 3. 5. 2010 poslana MOP, iz predloženih upravnih spisov prve stopnje pa je razvidno, da jo je prvostopenjski organ prejel 4. 5. 2010. Nadalje je iz njih razvidno, da je tožnik z vlogo z dne 2. 7. 2010, prav tako naslovljeno na upravna organa obeh stopenj in v kateri navaja, da je vlogo z dne 3. 5. 2010 poslal tudi na MOP, zaprosil za pojasnilo o poteku postopka na podlagi navedene vloge. Temu dopisu je nato sledila njegova pritožba, ki jo je prvostopenjski organ prejel 19. 7. 2010, 21. 9. 2010 pa je sledila še „sedemdnevna urgenca, ker drugostopni organ ni izdal odločbe zaradi molka organa prve stopnje, ker ni izdal odločbe o odpravi delnih vodnih dovoljenj A.“. Iz potrdila o oddaji pošiljke z dne 20. 9. 2010 (priloga A5) izhaja, da je bila „sedemdnevna urgenca“ poslana tudi drugostopenjskemu organu. Da je ta prejel zahtevo za odločitev v nadaljnih sedmih dneh, potrjuje njegov poziv prvostopenjskemu organu z dne 22. 9. 2010, da navede razloge, zakaj v zadevi še ni odločil. Iz navedenega izhaja, da upravni organ druge stopnje v zadevi ni odločil v roku, ki ga določa 222. člen ZUP, niti tega ni storil na tožnikovo ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh. Glede na to je nepravilno tožnikovo stališče, da bi moral prvostopenjski organ odločiti o navedenih pravnih sredstvih in da je zaradi tega podan tudi molk prvostopenjskega organa, kar pa na odločitev v zadevi ne vpliva.

Ker pristojni organ o tožnikovi zahtevi ni odločil v zakonsko predpisanem roku za izdajo odločbe, tega pa ni storil niti na ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče v skladu s 1. odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in upravnemu organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 80 EUR (1. odstavek 3. člena Pravilnika).