Jedro

Posadna listina mora vsebovati izjavo volje izstavitelja o priznanju pravnih dejstev, ki so pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice in priznanje, da je pridobitelj na podlagi prav teh dejstev pridobil izvirno pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je najprej s sklepom z dne 21.9.2015 na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim (v nadaljevanju: Pogodba), ki so jo dne 2.3.2015 sklenili T.Š. na eni strani ter K.M. in N.M. na drugi strani, dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist slednjih dveh (v korist vsakega do 1/2 in izbrisalo lastninsko pravico, ki je bila vknjižena v korist T.Š. d.o.o. Z izpodbijanim sklepom z dne 26.5.2016 pa je ugodilo ugovoru, ki ga je proti sklepu o vpisu vložil J.B. in odločilo, da se sklep spremeni tako, da se vpis ne dovoli. Obrazložilo je, da Pogodba po vsebini ne predstavlja listine iz 2. točke tretjega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) ter da T.Š. ni pravno poslovni prednik pridobiteljev N.M. in K.M., temveč je njun prednik vlagatelj ugovora J.B.. Vpis bi bil zato mogoč le, če bi bili izkazani obe pogodbi v verigi listin, pri čemer bi morala vsaka od njih izpolnjevati pogoje za samostojen vpis.

2. Proti taki odločitvi se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Poudarja, da je bila Pogodba sklenjena z zemljiškoknjižnim lastnikom nepremičnine izključno zaradi tega, ker je bila predhodno leta 1993 sklenjena kupoprodajna pogodba o prodaji stanovanja ter nato nadaljnja kupoprodajna pogodba iz leta 1998, a se je izvirnik prvo navedene pogodbe izgubil in stranke z njim ne razpolagajo. Imajo le kopijo, iz katere pa ni razvidno, da je bila prijavljena za odmero davka na promet nepremičnin in da je bila nato pogodba tudi overjena, zaradi česar predlagatelj ni predlagal vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po 234. členu ZZK-1. S strani sodišča predlagana rešitev, da se izgubljeni izvirnik nadomesti tako, da T.Š. znova podpiše kopijo listine - pogodbe o prodaji stanovanja z dne 17.11.1993, je neizvedljiva, saj bi bilo original listine mogoče nadomestiti le tako, da bi pogodbo podpisal tudi J.B., zatem bi bilo potrebno pridobiti odločbo, da je bila prvotna listina prijavljena za odmero davka, preveriti državljanstvo J.B., kar vse bi zahtevalo njegovo sodelovanje, poleg tega pa tudi zemljiškoknjižno dovolilo v listini ni sestavljeno v skladu z 32. in 12. členom ZZK-1. Pritožnik meni, da bi sodišče moralo Pogodbo presojati po vsebini in namenu in jo zato šteti kot posadno listino v smislu 1. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1. Pogodbo so namreč sklenili zemljiškoknjižni lastnik in zadnja dva pridobitelja nepremičnine, nepremičnino sta ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe v letu 1998 tudi uporabljala in jo imela v dobroverni lastniški posesti, zaradi česar sta na nepremičnini pridobila lastnino s priposestvovanjem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Da Pogodba, sklenjena med T.Š. d.o.o. na eni strani ter N.M. in K.M. na drugi strani po svoji vsebini ne predstavlja listine iz 2. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1, ki bi omogočila vpis lastninske pravice v korist pridobiteljev, očitno za pritožnika ni več sporno. Neutemeljeno pa v pritožbi zatrjuje, da bi bilo potrebno Pogodbo po vsebini in namenu šteti kot posadno listino v smislu 1. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1. Posadna listina je namreč listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe. To pomeni, da mora vsebovati izjavo volje izstavitelja o priznanju pravnih dejstev, ki so pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice in priznanje, da je pridobitelj na podlagi prav teh dejstev pridobil izvirno pravico. V konkretnem primeru Pogodba teh pogojev ne izpolnjuje. V njej namreč niso navedena nobena taka dejstva, ki bi vodila do izvirne pridobitve lastninske pravice, temveč iz nje izhaja le, da je od prve pogodbene stranke T.Š. stanovanje leta 1993 (in aneksa iz leta 1998) odkupil J.B., da se je izvirnik pogodbe iz leta 1993 izgubil oziroma da ga nobena od strank ne najde, da je J.B. stanovanje zatem leta 1998 prodal K.M. in N.M., nekonkretizirana navedba, da so imeli kupci stanovanje v posesti in da želita pogodbeni stranki s to pogodbo urediti dejansko in zemljiškoknjižno stanje.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da v konkretnem primeru vpis ni bil dovoljen, ker pri večkratnih zaporednih prenosih, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, zadnji pridobitelj lahko zahteva vknjižbo pravice neposredno v svojo korist le, če svojemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika, je bila pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).