Jedro

Pri prenehanju skupne obratovalnice je treba upoštevati določbe pogodbe o njeni ustanovitvi. Pogodbenikom je treba priznati lastnost stranke v upravnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za občo upravo občine je z odločbo z dne 6.3.1992 ugotovil, da T. izstopa z dnem 18.9.1991 iz skupne obratovalnice, ustanovljene na podlagi dovoljenja upravnega organa z dne 18.1.1991. Po pravnomočnosti te odločbe se prenehanje skupne obratovalnice vpiše v register obratovalnic samostojnih obrtnikov pri občini pod zap. št. 123. Zoper navedeno odločbo je 17.6.1992 vložila pritožbo G. Navedla je, da ji je prvostopni organ 11.6.1992 dostavil kopijo odločbe brez kakršnegakoli pojasnila. Meni, da ji je prvostopni organ avtomatično priznal samostojno obrt, ko je dovolil izstop T. iz skupne obratovalnice. Poudarja, da je v prvotni najemni pogodbi za lokal določeno, da ima najemnik pravico do vključitve v plan izgradnje marine, kar pa očitno prvostopni organ ne želi ter želi pritožnico izseliti iz prostorov brez obveznosti, ki jih ima v najemni pogodbi. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi G., odpravila prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Menila je, da skupna obratovalnica z izstopom enega sopogodbenika iz te skupne obratovalnice ne preneha.

Tožbo v upravnem sporu je po 5. odst. 2. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) vložilo javno pravobranilstvo po namestniku javnega pravobranilca. Tožeča stranka meni, da se z odločbo, ki se nanaša zgolj na T., nikakor ne posega v pravice G. Sklicuje se na 8. točko pogodbe o ustanovitvi skupne obratovalnice, po kateri skupna obratovalnica preneha, ko iz nje izstopi en sopogodbenik. Drugi sopogodbenik je tako izgubil lastnost skupnosti obratovanja in se njegov status lahko presoja samo preko določb obrtnega zakona, ki določajo pogoje za pridobitev obratovalnice samostojnega obrtnika. Napadena odločba, ki je ugodila pritožbi G., ki ni imela nobenega pravnega interesa za pritožbo, je po mnenju tožeče stranke nezakonita, saj za tako odločbo ni nobene zakonske osnove. Tožena stranka ne pove, iz katerih dejstev šteje za dokazano, da ima G. poslovni prostor. Poslovni prostor je imel v najemu T., ne pa G. Trditev tožene stranke, da ima G. poslovni prostor, je v škodo občine, oziroma se ji s tem odvzema njena zakonska pravica, da samostojno odloča o najemu in oddaji poslovni prostorov. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Tožba je bila vročena tudi prizadetima strankama, vendar odgovora na tožbo nista podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka utemeljeno odpravila odločbo organa prve stopnje, pri tem pa je svojo odločitev napačno in pomanjkljivo obrazložila.

Po določbi 3. odstavka 98. člena obrtnega zakona (Ur.l. SRS, št. 35/88 in 24/89 - OZ) se medsebojna razmerja med ustanovitelji skupne obratovalnice urejajo s pogodbo, ki jo morajo ustanovitelji predložiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu pred izdajo obrtnega dovoljenja. V tej pogodbi morajo biti med drugim določbe o načinu in pogojih za izstop posameznih ustanoviteljev iz skupne obratovalnice in za vstop novih sopogodbenikov ter določbe o načinu prenehanja skupne obratovalnice (7. in 8. točka 99. člena obrtnega zakona).

Niti organ prve stopnje niti tožena stranka pri svojih odločitvah nista upoštevali določb VII. in VIII. točke pogodbe o ustanovitvi skupne obratovalnice, ki je bila sklenjena 8.1.1991. Prav v teh točkah so določeni pogoji izstopa iz skupne obratovalnice, vstop novih članov v skupno obratovalnico in prenehanje skupne obratovalnice.

Prvostopni organ v odločbi kot datum izstopa T. iz skupne obratovalnice navaja 18.9.1991, ne da bi za tako ugotovitev imel podlago v ustrezni vlogi stranke. Iz uradnega zaznamka z dne 27.5.1992, ki je med upravnimi spisi, izhaja, da je bila vloga T. o izstopu iz skupne obratovalnice z dne 6.8.1991 izgubljena, ni pa med upravnimi spisi dokazila, da bi upravni organ stranko zaslišal ali pozval, da naj izstop pismeno potrdi. Povsem nepojasnjen pa je ugotovljeni datum izstopa 18.9.1991. Je morda ta datum v kakšni povezavi z vlogo M., G. in V. z dne 19.9.1991 za ustanovitev skupne obratovalnice? Prvostopni organ v odločbi G. ne šteje kot stranko v postopku, čeprav je bila soustanoviteljica skupne obratovalnice. Tožeča stranka nima prav, ko trdi, da prvostopna odločba ne posega v pravice soustanoviteljice skupne obratovalnice.

Ker je bilo v postopku na prvi stopnji dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in ker so bila kršena pravila postopka, je odločitev tožene stranke o odpravi prvostopne odločbe in o vrnitvi zadeve v ponovno odločanje zakonita. Tožba tožeče stranke je bila zato kot neutemeljena zavrnjena na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po določbi 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I).