Jedro

Ker tožeča stranka premoženjskega zahtevka ni opredelila v denarnem znesku, niti ni v tožbi navedla vrednosti spornega predmeta, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 7.8.1998 do 1.9.2001 med osnovnim količnikom 2,20 in količnikom 2,40 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je bila v spornem obdobju tožnici plača izplačevana v skladu z odločbo tožene stranke o plači na delovni dolžnosti referenta za prehrano z dne 9.6.1998, ki je postala dokončna in pravnomočna in da je tožnica na tej delovni dolžnosti tudi dejansko delala.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je predstavljala pravno podlago za obračun in izplačilo tožničine plače dokončna in pravnomočna odločba o plači, v kateri je bil določen osnovni količnik za obračun plače v višini 2,20, ne glede na to, da je Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalne skupnosti (ZRPJZ - Ur. l. RS, št. 18/94) določal za tipično podčastniško delovno mesto, na katero je bila z naslovnim činom višjega vodnika razporejena tudi tožnica, izhodiščni količnik 2,40. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v spornem obdobju ves čas prejemala plačo v nasprotju z zakonom, ki je določal izhodiščni količnik za podčastniško dolžnost v višini 2,40 in dokončnost odločbe o obračunski osnovi ne odpravi takšne nezakonitosti. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati, da uveljavlja tožnica denarno terjatev, ki je bila vezana le na uveljavljanje v petletnem zastaralnem roku.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Na podlagi 2. odstavka 367. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS/94, Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Pri tem je odločilna vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi (2. odstavek 44. člena ZPP).

Tožeča stranka svojega premoženjskega zahtevka iz naslova razlike plače ni opredelila v denarnem znesku, niti v tožbi sicer ni navedla vrednosti spornega predmeta. V takem sporu pa revizija ni dovoljena, saj niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 367. člena ZPP. Zato je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.