Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da se okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, niso bistveno spremenile. Res je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, da morajo biti okoliščine bistveno spremenjene in da vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, vendar v obravnavanem primeru ni mogoče prezreti vsaj tega, da so se predlagatelju po zadnji določitvi preživnine rodili še trije otroci, medtem ko nasprotna udeleženka ne preživlja več dveh polsester mld. A. A.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za znižanje preživnine.

2.Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil predlagatelj, ki višjemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da predlagatelju zniža preživnino za mld. A. A. tako, da je dolžan plačevati preživnino v višini 150 EUR mesečno od 1. 1. 2024 dalje do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Vztraja pri stališču, da je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, ki utemeljujejo znižanje njegove preživninske obveznosti. Sodišče je ugotovilo, da predlagatelj plačuje kredit za hišo, v kateri živi z novo ženo in tremi otroki, nasprotna udeleženka pa te obveznosti nima več, saj je plačevanje kredita za hišo, v kateri živita nasprotna udeleženka in mld. A. A., prevzela polsestra mld. A. A. Ugotovljeno je bilo tudi, da predlagatelj plačuje leasing za osebno vozilo, ki ga je moral nujno kupiti zaradi rojstva treh otrok. Nadalje je sodišče ugotovilo, da se je predlagatelju plača povečala realno za 81 EUR, nasprotni udeleženki pa za 240 EUR, kar je trikrat več. V času od zadnje določitve preživnine v letu 2021 je predlagatelj dobil tri dodatne otroke, ki jih preživlja s sedanjo ženo, nasprotna udeleženka pa je v času določitve preživnine preživljala tri hčere, sedaj preživlja le še mld. A. A. Do tega dejstva se sodišče sploh ne opredeli, čeprav je na naroku nasprotna udeleženka ob zaslišanju zatrdila, da so njene tri starejše hčere preskrbljene. Iz sklepa IV Cp 99/2021 z dne 8. 3. 2021 je razvidno, da je bilo odločilno dejstvo, zakaj je drugostopenjsko sodišče sploh vzpostavilo deleže dolžnosti preživljanja mld. A. A. ravno to, da je morala nasprotna udeleženka v danem obdobju preživljati še dve njeni polsestri. Ker se stiki predlagatelja z nasprotno udeleženko sedaj izvajajo v večjem obsegu, je neupravičena porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 60 % (predlagatelj) in 40 % (nasprotna udeleženka). Izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev pravil po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Neustrezno sodišče upošteva le kriterij, da ima predlagatelj dovolj visoko plačo, da bo po plačilu preživninske obveznosti zmogel plačilo vseh potreb sedanje družine. Ni obrazloženo, zakaj povišanje stroškov, ki jih ima predlagatelj z novo hišo in z novim avtomobilom, ne vpliva na njegovo premoženjsko stanje. Stroški kredita in obratovalni stroški hiše znašajo skupaj 2.554,25 EUR, kar ob delitvi na dva člana gospodinjstva znaša 1.277,12 EUR. To je drastičen dvig obveznosti v primerjavi z mesečno najemnino 350 EUR. Po izračunu sodišča mesečni znesek stroškov, ki jih imata predlagatelj in njegova žena s tremi otroki znaša mesečno 550 do 600 EUR. Glede na minimalno realno povečanje plače predlagatelja ni jasno, kako lahko sodišče zaključi, da navedeni stroški ne predstavljajo novih oziroma upoštevnih okoliščin dodatnega finančnega bremena glede na prejšnje stanje. Stroški z novorojenimi otroki bodo skozi čas naraščali. Sodišče ne upošteva niti stroškov prevoza predlagatelja iz B. v C., kjer prevzame mld. A. A. za stik, saj ob vsakem stiku naredi tako 140 kilometrov, kar znaša po ceni 0,43 na kilometer znaša 60,20 EUR na stik.

3.V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predlagatelj je oče mld. A. A., rojene 2013. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta pri Okrožnem sodišču v Kranju leta 2013 sklenila sporazum, da se mladoletna A. A. dodeli v varstvo in vzgojo materi, da stiki potekajo po dogovoru, predlagatelj pa plačuje preživnino v višini 70 EUR mesečno. Nasprotna udeleženka je 16. 1. 2020 vložila predlog za zvišanje preživnine, ki je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 99/2021 z dne 8. 3. 2021 zvišana na znesek 240 EUR mesečno.

6.Predlagatelj predlog za znižanje preživnine v bistvenem utemeljuje z naslednjimi spremenjenimi okoliščinami: da so se mu po zadnji določitvi preživnine rodili še trije otroci (2022 sin D., 2023 pa hčerki E. in F.); da sedaj plačuje stanovanjski kredit za hišo v višini 753 EUR, zavarovanje kredita ter letno zavarovanje za nepremičnino: da se je spremenil obseg stikov predlagatelja z mld. A. A.: da so se spremenile premoženjske razmere nasprotne udeleženke, ki se je v vmesnem času zaposlila in prejema redne dohodke. Zaradi vsega navedenega po njegovem mnenju ni več upravičena porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 60 % (predlagatelj) in 40 % (nasprotna udeleženka). Predlagal je, da se preživnina zniža na 150 EUR mesečno.

7.Postopek odločanja o predlogu za spremembo višine preživnine, ki je bila določena z izvršilnim naslovom, je dvofazen. Najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (197. člen Družinskega zakonika, DZ). Če sodišče ugotovi, da so se omenjene pravno pomembne okoliščine na podlagi katerih je bila preživnina določena, bistveno spremenile, mora preživnino znova določiti, in sicer v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca oziroma mora na novo poiskati ravnovesje med omenjenimi pravno odločilnimi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine (189. člen DZ).

8.Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz navedenega izhodišča, vendar je zmotno presodilo, da se okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, niso bistveno spremenile. Res je sicer, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, da morajo biti okoliščine bistveno spremenjene in da vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, vendar v obravnavanem primeru ni mogoče prezreti vsaj tega, da so se predlagatelju po zadnji določitvi preživnine rodili še trije otroci, medtem ko nasprotna udeleženka ne preživlja več dveh polsester mld. A. A. Tako izhaja iz njene izpovedbe (list. št. 30).

9.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v 9. točki obrazložitve zapisalo, da "v prejšnjem postopku, kjer oče še ni imel nobenega drugega otroka, to dejstvo ni imelo odločilne teže pri določitvi razmerja, zato je pravilno, da se tudi sedaj, ko je podana zrcalna slika (ko ima predlagatelj otroke v novi zvezi), (še) ne daje odločilne teže temu kriteriju, ob vseh ostalih dejavnikih".

10.Po presoji pritožbenega sodišča obrazložitev Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi IV Cp 99/2021 ne omogoča zaključka, da dejstvo, da oče ni imel nobenega drugega otroka, pri zadnji določitvi preživnine oziroma porazdelitvi preživninskega bremena ni imelo odločilne teže. Nasprotno, iz 14. točke obrazložitve omenjenega sklepa izhaja, da je višje sodišče pri spremembi porazdelitve preživninskega bremena med staršema upoštevalo znatno večje angažiranje matere, pri kateri mld. A. A. živi (stiki so bili redki), in ostale preživninske obveznosti staršev; nasprotni udeleženec ni imel drugih preživninskih obveznosti, mati pa je preživljala še dve polsestri mld. A. A.

11.Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da se okoliščine niso bistveno spremenile, ni na novo ugotavljalo potreb preživninske upravičenke in zmožnosti obeh staršev, je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). V ponovljenem postopku naj sodišče opravi drugo fazo postopka torej znova ugotovi potrebe preživninske upravičenke in zmožnosti obeh staršev ter na novo vzpostavi vrednostno razmerje med vsemi dejavniki. Ker gre za celoten sklop dejstev, ki ga sodišče prve stopnje še ni ugotavljalo, pomanjkljivosti pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, saj bi strankama odvzelo pravico do učinkovite pritožbe (prvi odstavek 355. člena ZPP.

12.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

-------------------------------

1V predlogu za znižanje preživnine in v vseh nadaljnjih vlogah obeh udeležencev postopka je kot nasprotna udeleženka navedena mld. A. A., sodišče prve stopnje pa za formalno udeleženko šteje in v uvodu odločbe navaja mater G. G.

2Sklep VSL IV Cp 529/2024 z dne 13. 8. 2024.

3Iz obrazložitve še izhaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da sta dolžnost matere preživljati še dve drugi hčeri v času 2020 in dolžnost očeta preživljati še tri mlajše otroke v letu 2024 približno enaki.