Jedro

Po 49. členu ZŠtip štipendijsko razmerje med drugim preneha, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo (1. alineja) in tudi v primeru, če spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja (4. alineja). Tožnica je v študijskem letu 2011/2012 opravila vse obveznosti za 2. letnik, ni pa še v tem študijskem letu zaključila študijskega programa, ker ni izdelala diplomskega dela. To pomeni, da še ni zaključila študijskega programa, saj diplomsko delo pomeni zadnje dejanje študijskega programa, ne pa obveznosti samega letnika. Poleg tega se je tožnica v 2. letnik drugega programa vpisala potem, ko je obveznost za 2. letnik programa, za katerega je pridobila državno štipendijo, že izpolnila, zato ne gre za spremembo izobraževalnega programa brez soglasja štipenditorja. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da ne obstajajo razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja po 49. členu ZŠtip in pravice do državne štipendije. Zato tožbeni zahtevek na vračilo izplačane štipendije ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 8. 2014 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 26. 3. 2013. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 299,63 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 8. 2014 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 26. 3. 2013. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da ji je bila z odločbo Centra za socialno delo A. z dne 29. 9. 2010 dodeljena državna štipendija za izobraževanje na Višji strokovni šoli B. od 1. 10. 2010 do zaključka izobraževalnega programa. V študijskem letu 2010/2011 je opravila vse obveznosti in napredovala v 2. letnik študijskega programa. V tekočem študijskem letu 2011/2012 je opravila vse izpite tudi za 2. letnik, ter s tem opravila vse študijske obveznosti, ni pa izdelala diplomskega dela. Center za socialno delo je z odločbo z dne 26. 3. 2013 odločil, da je dolžna vrniti prejete zneske štipendije v skupnem znesku 3.623,31 EUR v 30 dneh od dneva dokončnosti odločbe. Odločitev upravnega organa naj bi slonela na izpolnjenih predpostavkah iz 4. točke 49. člena in prvega odstavka 50. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/07 s spremembami, v nadaljevanju: ZŠtip). Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo citirani določbi zakona, ker ni izpolnjen noben pogoj iz 49. člena ZŠtip. Poudarja, da je v tekočem letu 2011/2012 opravila vse obveznosti 2. letnika, saj je opravila vse izpite tekočega letnika, diplomsko delo, ki ga tožnice brez svoje krivde ni mogla zagovarjati v času tekočega šolskega leta, pa ni obveznost 2. letnika. Diplomska naloga je namreč pogoj za zaključek višješolskega strokovnega študijskega programa C. in ne za končanje 2. letnika. Zavzeto stališče izhaja tudi iz dejstva, da tožnica, kljub temu, da diplomskega dela ni končala v tekočem letu, ni smela ponavljati 2. letnika, saj je imela opravljene vse obveznosti. To pa pomeni, da opravljena diplomska naloga ni obveznost 2. letnika ter, da je tožnica 2. letnik v tekočem letu uspešno končala. Pri tem se sklicuje še na dodatno jezikovno razlago določbe 18. člena Pravilnika o diplomiranju iz leta 2009. V kolikor se sodišče postavi na nasprotno stališče, pa je potrebno ugotoviti, da ni izpolnjen niti drug pogoj iz 1. točke 49. člena ZŠtip, saj le pod pogoji, da je štipendistu dokazan krivdni odnos do nedokončanega letnika velja v skladu s 50. členom zakona, da je dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil. V konkretni zadevi sodišče sploh ni ugotavljalo tožničine krivde, ki bi morala biti izkazana, saj bi bila tožnica v skladu z zakonom zavezana k vrnitvi prejete štipendije le, če po svoji krivdi ne bi dokončala letnika, za katerega je prejemala štipendijo. Ne strinja se tudi, da je sodišče zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče D.D., mentorice tožnice. V zvezi z zavrnitvijo očita kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Nadalje iz izpodbijane odločbe Centra za socialno delo A. izhaja, da je tožnici štipendijsko razmerje prenehalo iz razloga po 4. točki 49. člena ZŠtip, ker je izobraževalni program spremenila brez soglasja štipenditorja. Takšno stališče je napačno in tudi v primeru, da je zatrjevani razlog prenehanja štipendijskega razmerja podan, to še ne pomeni, da je tožnica dolžna prejeto štipendijo tudi vrniti. V zvezi s to okoliščino je potrebno upoštevati še 50. člen ZŠtip. V primerih iz 49. člena zakona je štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi. Šele, ko so pogoji iz 49. in 50. člena ZŠtip kumulativno izpolnjeni, je štipendist zavezan prejeto štipendijo tudi vrniti. V obravnavanem primeru pa tudi pogoj iz 50. člena zakona ni izpolnjen. Dodatno navaja, da je tudi diplomsko nalogo kot pogoj za zaključek višješolskega strokovnega študijskega programa C., pravočasno končala. Ne ZŠtip in ne odločba Centra za socialno delo z dne 29. 9. 2010 ne določata roka, v katerem mora štipendist diplomirati. V kolikor bi odločba takšno določilo imela, bi lahko tožnica zaradi spremenjenih okoliščin, zaprosila za podaljšanje roka. Ker meni, da sta izpodbijani odločbi nezakoniti predlaga, da se pritožbi ugodi in sodba spremeni tako, da se odpravita obe izpodbijani odločbi. Priglaša strošek pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kot tudi ne tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V tem socialnem sporu je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 13. 8. 2014 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 26. 3. 2013. Sporno v obravnavanem primeru pa je, ali so podani razlogi določeni v 49. členu ZŠtip za prenehanje štipendijskega razmerja in posledično pogoji za vračilo štipendije na podlagi 50. člena zakona.

6. Center za socialno delo A. je z odločbo št. ... z dne 26. 3. 2013 odločil, da tožnici, ki ji je bila priznana pravica do državne štipendije z odločbo z dne 29. 9. 2010, preneha pravica do državne štipendije in da je dolžna vrniti prejete zneske štipendije prejete v obdobju od januarja 2012 do septembra 2012 v mesečnih zneskih po 321,02 EUR in znesek v višini 734,13 EUR z upoštevanjem preostalih zneskov oziroma skupaj 3.623,31 EUR v 30 dneh od dneva dokončnosti te odločbe na račun tožene stranke. Z dokončno odločbo št. ... z dne 13. 8. 2014 je tožena stranka takšno odločbo potrdila kot pravilno in zakonito in zavrnila tožničino pritožbo. Ob ugotovitvi, da sta citirani odločbi pravilni in zakoniti, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb zavrnilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilna.

7. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Center za socialno delo A. tožnici z odločbo št. ... z dne 29. 9. 2010 priznal pravico do državne štipendije za izobraževanje na izobraževalnem zavodu Višja strokovna šola B., program C., od 1. 10. 2010 do zaključka izobraževalnega programa. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnica v študijskem letu 2010/2011 opravila vse obveznosti in napredovala v 2. letnik študijskega programa. Enako je tožnica tudi v študijskem letu 2011/2012 opravila vse izpite, ni pa v tem študijskem letu izdelala diplomskega dela in zaključila študijskega programa. V študijskem letu 2012/2013 se je tožnica nato vpisala v 2. letnik drugega študijskega programa na isti strokovni šoli, za kar ni imela soglasja štipenditorja.

8. V obravnavanem primeru je vprašanje, ali je zaradi vpisa v 2. letnik drugega programa brez soglasja štipenditorja, podan dejanski stan iz 4. alineje 49. člena ZŠtip, ali dejanski stan iz katerekoli druge določbe citirane določbe, ki ima za posledico prenehanje štipendijskega razmerja in vračilo prejete štipendije po prvem odstavku 50. člena ZŠtip. Gre za vprašanje, ali je tožnici, ki je uspešno zaključila 2. letnik programa, za katerega ji je bila dodeljena državna štipendija, v naslednjem študijskem letu pa se je vpisala v 2. letnik sicer drugega izobraževalnega programa brez soglasja štipenditorja, prenehala pravica do državne štipendije in ali je takšen vpis šteti kot spremembo izobraževalnega programa, za katerega bi bilo potrebno soglasje štipenditorja, pa tega ni dal, ter ali je tožnica zato prejeto štipendijo dolžna vrniti.

9. Po določbi 49. člena ZŠtip štipendijsko razmerje med drugim preneha, če štipendist po svoji krivdi ne dokončna letnika, za katerega je prejemal štipendijo (1. alineja) in tudi v primeru, če spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja (4. alineja). V primerih iz 49. člena zakona je štipendist dolžan štipenditorju vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero (prvi odstavek 50. člena ZŠtip).

10. V študijskem letu 2011/2012 je tožnica opravila vse obveznosti za 2. letnik, le v tem študijskem letu še ni zaključila študijskega programa, ker ni izdelala diplomskega dela. Zato je odločitev, da tožnici štipendijsko razmerje preneha, ker ni izpolnila obveznosti za letnik, za katerega je prejemala štipendijo, že sama po sebi kontradiktorna in ne ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju. Tudi sicer se je tožnica v 2. letnik drugega programa vpisala šele potem, ko je obveznost za 2. letnik programa, za katerega je pridobila državno štipendijo, že izpolnila. Tako, da v obravnavanem primeru tudi ne gre za dejanski stan iz 4. alineje 49. člena ZŠtip, torej, da bi šlo za spremembo izobraževalnega programa brez soglasja štipenditorja. Za takšen dejanski stan in potrebo po soglasju štipenditorja bi šlo samo v primeru, če štipendist pred tem ne bi opravil obveznosti za letnik, za katerega je prejel državno štipendijo. Takšno stališče potrjuje tudi določba prvega odstavka 50. člena ZŠtip, ki določa, da je v primerih iz 49. člena tega zakona štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil. Tudi sicer vsakega vpisa v drug progam, ni mogoče šteti za spremembo študijskega programa v smislu 4. alineje 49. člena ZŠtip, še zlasti, če je štipendist svoje obveznosti za (isti) letnik, za katerega je prejel štipendijo, izpolnil oziroma je opravil vse izpite, tako kot tožnica.

11. Zato, ker tožnica v študijskem letu 2011/2012 ni izdelala diplomske naloge pomeni, da še ni zaključila študijskega programa, saj diplomsko delo pomeni zadnje dejanje študijskega programa, ne pa obveznost samega letnika, v konkretnem primeru 2. letnika.

12. Po presoji pritožbenega sodišča na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja po 49. členu ZŠtip ne obstajajo in sicer ne po 1. in ne po 4. alineji. Po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/04 s spremembami, v nadaljevanju: ZVSI) skladno s 46. členom status študentu višje šole preneha po koncu zaključnega letnika ali prej, če diplomira oziroma 60 dni po končanju drugega letnika, če ne diplomira do konca študijskega leta in če ni že tri leta koristil statusa študenta v višjem oziroma visokošolskem izobraževanju. Torej gre v takšnih primerih le za izgubo statusa študenta, če študent ne diplomira do konca študijskega leta oziroma ponovno status študenta pridobi z vpisom v drug študijski program. Tak vpis v drugi študijski program, ob vseh izpolnjenih obveznostih za 2. letnik, ne more imeti negativnih posledic pri štipendijskem razmerju oziroma po uspešno zaključenem 2. letniku za takšen vpis ni potrebno soglasje štipenditorja.

13. Ker v obravnavanem primeru ni izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje in niti iz 4. alineje 49. člena ZŠtip za prenehanje štipendijskega razmerja in pravice do državne štipendije, posledično pa tudi ne dejanski stan iz prvega odstavka 50. člena ZŠtip in za vračilo štipendije za 2. letnik v skupnem znesku 3.623,31 EUR, je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je kot nepravilni in nezakoniti odpravilo obe izpodbijani odločbi.

14. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je priznalo stroške pritožbe v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP in sicer v skupnem znesku 299,63 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki. Od tega zneska je pritožbeno sodišče po Zakonu o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami, v nadaljevanju: ZOdvT) na podlagi tar. št. 3210 priznalo nagrado za pritožbo v višini 225,60 EUR, za administrativne stroške 20,00 EUR po tar. št. 6002 ter od zneska 245,60 EUR še 54,03 EUR 22 % DDV.