Jedro

V osmem odstavku 308. člena KZ-1 je določeno, da se prevozno sredstvo, uporabljeno za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje, odvzame, če je storilčeva last. Odvzem vozila, ki je last obtoženca in ki ga je uporabil pri storitvi kaznivega dejanja, je v skladu s citiranim zakonskim določilom obvezen. Okoliščine, ki jih obtoženi navaja v pritožbi (težke premoženjske razmere, huda bolezen žene, skrb za družino) zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja prepovedano prehajanje meje in ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Izreklo mu je kazen dve leti zapora ter stransko denarno kazen v višini 1.500,00 EUR. Prav tako mu je izreklo stransko kazen izgon tujca iz ozemlja Republike Slovenije za čas petih let. V skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 je sodišče obtožencu v izrečeno kazen zapora vštelo čas pridržanja in pripora od 14. 6. 2023 od 01.44 ure dalje. Glede izrečene denarne kazni je sodišče odločilo, da jo mora obtoženec plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. V primeru, če tega ne bi storil in se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska kazni, to je 30,0o EUR, določilo en dan zapora. V skladu z osmim odstavkom 308. člena KZ-1 je sodišče obtožencu odvzelo vozilo znamke Toyota Prius, reg. št. ..., št. šasije ... . V skladu s prvim odstavkom 73. člena KZ-1 je sodišče obtožencu izreklo varnostni ukrep odvzem predmetov in sicer mobilnega telefona s pripadajočima SIM karticama, kar mu je bilo zaseženo. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona. Po prvem odstavku 97. člena ZKP je odločilo, da se nagrada in potrebni izdatki zagovornika, ki je bil obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, izplačajo iz proračuna.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženi z laično pritožbo in predlagal, da se mu zaseženi avtomobil vrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi osmega odstavka 308. člena KZ-1 obtožencu odvzelo vozilo znamke Toyota Prius, reg. št. ..., št. šasije ... . Navedeno vozilo, ki je, kot je bilo ugotovljeno tekom kazenskega postopka, obtoženčeva last, je bilo uporabljeno pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženi spoznan za krivega, saj je z navedenim vozilom po ozemlju Republike Slovenije prevažal tujce, ki niso imeli dovoljenja za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji.

5. V osmem odstavku 308. člena KZ-1 je določeno, da se prevozno sredstvo, uporabljeno za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje države, odvzame, če je storilčeva last. Odvzem vozila je zato v skladu s citiranim zakonskim določilom obvezen. Okoliščine, ki jih obtoženi navaja v svoji pritožbi z dne 23. 10. 2023 in njenih kasnejših, sicer pravočasnih dopolnitvah, (težke premoženjske razmere, huda bolezen žene, skrb za družino) zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Glede na obrazloženo in ker pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbo obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Ker obtoženec s pritožbo ni uspel, bi moral plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Iz enakih razlogov kot je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, je tudi pritožbeno sodišče presodilo, da bi bilo lahko s plačilom sodne takse ogroženo preživljanje obtoženca in ga je iz tega razloga plačila sodne takse v zvezi s pritožbo oprostilo.