Jedro

V zadevi je sporno, ali ima tožeča stranka v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja lastnost stranke v postopku. Gre za vprašanje, ki ga mora organ, ki vodi postopek, reševati ob upoštevanju materialnega predpisa, ki ureja neko področje (v konkretnem primeru ZGO-1). Če organ osebi ne prizna lastnosti stranke v postopku, mora izdati sklep zoper katerega je dovoljena posebna, samostojna pritožba (prvi odstavek 142. člena ZUP). Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru prvostopenjski organ, tudi ob upoštevanju materialnih določb ZGO-1, ki se nanašajo na vprašanje, kdo je upravičena oseba predlagati izdajo uporabnega dovoljenja, ni imel zakonske podlage za izdajo spornega ugotovitvenega sklepa (po vsebini sklepa o nepriznanju lastnosti stranke v postopku).

Tožeča stranka je bila na vložitev tožbe napotena z napačnim poukom o pravnem sredstvu. V takem primeru ima stranka možnost ravnati se po veljavnih predpisih (torej v konkretnem primeru vložiti pritožbo), ali pa ravnati se po pouku, kar pa ji ne more iti v škodo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 4. 1. 2012 vložila tožbo zoper sklep Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-192 z dne 6. 12. 2011, s katerim je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, ki se nadaljuje z družbo A. d.o.o., nima lastnosti stranke. Tožbo je tožeča stranka vložila zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi nespoštovanja postopkovnih pravil in zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnila je, da izpodbijani sklep z dne 6. 12. 2011 temelji na nezakonitem tehničnem pregledu z dne 30. 11. 2011 in da je bil s tem sklepom toženi stranki na nezakonit način odvzet status stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Očitek nepravilne uporabe materialnega prava utemeljuje z določbami Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in ugotavlja, da je pogoj za pridobitev položaja stranke v upravnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja, status investitorja. Ta status ureja ZGO-1, status stranke v upravnem postopku pa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). ZGO-1 je v tem primeru lex specialis, ki določa tudi postopek spremembe investitorja, ki v spornem primeru ni bil spoštovan. S to navedbo utemeljuje tudi očitano kršitev postopkovnih pravil. Nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja tožeča stranka utemeljuje s podrobno obrazložitvijo poteka prenosa lastništva posameznih zemljišč in navedbami, da brez infrastrukture objekt, za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje 6. 12. 2011 in je zgrajen tudi na zemljiščih parc. št. 183/4 in 183/5 k.o. …, ne more funkcionirati. Iz navedenih razlogov je tožeča stranka sodišču predlagala odpravo sklepa Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-192 z dne 6. 12. 2011, s katero ji je bila odvzet status stranke v postopku in izdajo novega upravnega akta, s katerim naj sodišče odloči, da je B. d.o.o. stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.

Naknadno, po vložitvi tožbe, dne 12. 7. 2012, je tožeča stranka dopolnila tožbo, v kateri je pojasnila, da je zoper uporabno dovoljenje, št. 351-489/2008-192 z dne 6. 12. 2011 vložila pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ s sklepom št. 351-489/2008-215 dne 13. 1. 2012 zavrgel z obrazložitvijo, da tožeča stranka nima več statusa stranke v postopku, ker ji je bil ta z izdajo uporabnega dovoljenja odvzet. Dne 22. 6. 2012 je ministrstvo, na podlagi pritožbe tožeče stranke zoper sklep z dne 13. 1. 2012 in zoper uporabno dovoljenje BS …, kot drugostopenjski upravni organ, izdalo odločbo št. 35110-21/2012-96-04501, s katero je ugodilo zahtevku tožeče stranke, tako da ji je priznalo status stranke v postopku in zahtevek A. d.o.o. za izdajo uporabnega dovoljenja zavrnil. Tožeča stranka v tem upravnem sporu vztraja pri svojih trditvah in zahtevah in pričakuje, da bo sodišče ugotovilo, da ji je bil nezakonito oziroma protipravno odvzet status stranke v postopku.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Uvodoma sodišče ugotavlja, da je v zadevi sporno, ali ima tožeča stranka v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja lastnost stranke v postopku. Gre za vprašanje, ki ga mora organ, ki vodi postopek, reševati ob upoštevanju materialnega predpisa, ki ureja neko področje (v konkretnem primeru ZGO-1). Če organ osebi ne prizna lastnosti stranke v postopku, mora izdati sklep zoper katerega je dovoljena posebna, samostojna pritožba (prvi odstavek 142. člena ZUP). Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru prvostopenjski organ, tudi ob upoštevanju materialnih določb ZGO-1, ki se nanašajo na vprašanje, kdo je upravičena oseba predlagati izdajo uporabnega dovoljenja, ni imel zakonske podlage za izdajo spornega ugotovitvenega sklepa (po vsebini sklepa o nepriznanju lastnosti stranke v postopku). Tožeča stranka je tožbo zoper izpodbijani sklep vložila na podlagi pouka o pravnem sredstvu, v katerem je bila poučena, da zoper sklep ni dovoljena pritožba in da je dovoljen upravni spor.

Ne glede na navedeno, torej napačen pouk o pravnem sredstvu, pa je sodišče dolžno upoštevati določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po kateri odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. V tretjem odstavku istega člena je dokončni upravni akt tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopkih odločanja Po prvem odstavku 5. člena ZUS-1, pa se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, v upravnem sporu izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. Kot izhaja iz tožbe in listin upravnih spisov, tožeča stranka s tožbo izpodbija akt prvostopenjskega upravnega organa, sklep Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-192 z dne 6. 12. 2011, s katerim je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka zaradi prenosa lastništva zemljišča parc. št. 183/8 k.o. …, z vsemi objekti, napravami in opremo Bencinskega servisa …, s pogodbo z dne 13. 8. 2008, nima (več) lastnosti stranke v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Tožba je bila torej vložena zoper akt, ki nima lastnosti dokončnega upravnega akta. Iz navedenega razloga je bilo treba tožbo kot nedovoljeno, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavreči. Kot je sodišče že navedlo, je bila tožeča stranka na vložitev tožbe napotena z napačnim poukom o pravnem sredstvu. V takem primeru ima stranka možnost ravnati se po veljavnih predpisih (torej v konkretnem primeru vložiti pritožbo), ali pa ravnati se po pouku, kar pa ji ne more iti v škodo (četrti odstavek 215. člena ZUP). V slednjem primeru začne namreč stranki rok za pritožbo teči od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbe na pristojni organ (šesti odstavek 215. člena ZUP). V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila zoper akt izpodbijan v tem upravnem sporu vložena pravočasna pritožba, ki jo je prvostopenjski upravni organ zavrgel s sklepom št. 351-489/2008-215 z dne 13. 1. 2012. O pritožbi zoper to odločitev je odločil drugostopenjski organ, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, z odločbo št. 35110-21/2012-96-045012 z dne 22. 6. 2012, ki je prej navedeni sklep Upravne enote Žalec odpravil, odpravil odločbo Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-192 z dne 6. 12. 2011 (izdano uporabno dovoljenje); zahtevek A. d.o.o. za izdajo uporabnega dovoljenja za bencinski servis … zavrnil in zavrnil zahtevek A. d.o.o. za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Navedeno pomeni, da je tožeča stranka zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep (ne glede na napačen pouk o pravnem sredstvu) vložila pritožbo na pristojni organ, na podlagi katere je bilo vsem zahtevkom tožeče stranke ugodeno, zato v tej zadevi tožeči stranki od dneva vročitev tega sklepa ne teče rok za pritožbo.