Jedro

Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev, ampak sme sámo pridobiti podatke, potrebne za odločitev (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).

Iz poizvedb pri pristojnih organih izhaja, da zoper mater ne teče kazenski postopek. Pritožnikovo trditev o njenem sodelovanju v preprodaji drog je torej sodišče prve stopnje preverilo na drug način. V pritožbi ni navedel razlogov, zaradi katerih pridobljeni podatki ne bi zadostovali za odločitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca z dne 26. 11. 2020 za izdajo začasne odredbe.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ter ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ne da bi izvedlo dokaz z vpogledom v izjavo A. A. in jo zaslišalo, je sodišče omajalo njeno verodostojnost, četudi je prav zaradi njenih izsledkov prišlo do hišne preiskave in uvedbe kazenskega postopka zoper B. B. ter najdbe znatne količine prepovedanih drog. S tem je sam neposredno vplival na to, da se je nevarni B. B. izločil iz življenjskega okolja predlagateljice in otroka. Neutemeljeno in nedopustno je odrekanje verodostojnosti navedeni priči, ne da bi jo sodišče zaslišalo in vpogledalo njeno izjavo ter se do nje opredelilo. Na tej podlagi se pokaže kot nujna tudi dopolnitev izvedenskega mnenja toksikološke stroke. Pridobljeno mnenje iz junija 2020 je staro in ni povezano z razlogi, ki so narekovali izdajo začasne odredbe. Utemeljeval jo je namreč s trditvijo, da je bila predlagateljica še na kazenski obravnavi 23. 11. 2020 pod vplivom psihoaktivnih snovi. Potrdila, ki jih je predložila predlagateljica, po svoji vsebini niso enakovredna preiskavam, ki jih je izvedla izvedenka. Ni nepomembno, da je odklonila odvzem vzorca las, iz katerega se v enem letu vidi, ali je oseba uživala prepovedane droge. Da bi ugotovilo, ali je mati uživalka prepovedanih drog, bi sodišče nujno moralo izvesti dokaz z izvedencem. Če bi se to potrdilo, je ob dejstvu, da so na njenem domu našli večjo količino mamil, jasno, da življenjsko okolje matere za bivanje otroka ni primerno in da mu mati ni sposobna zagotoviti varnega stimulativnega in ustreznega življenjskega in bivanjskega okolja.

Sodišče je spregledalo, da hči udeležencev ni bila dodeljena v varstvo in vzgojo starima staršema, ampak staršema. Za odločitev zato ni pomembna ugotovitev, ali je okolje pri babici in dedku za otroka ogrožajoče. Primarno starševsko skrb namreč izvršujejo starši, predlagateljica pa otroku ni zagotovila ustreznega bivanjskega okolja. O tem v sklepu ni razlogov.

Sodišče ni zadovoljivo pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni pribavilo zapisnika o zasegu predmetov na opravljenih hišnih preiskavah, preliminarnih in končnih poročil NPL iz spisa Okrožnega sodišča v ... III Kpr .../2020 in drugih listin ter ponovnega pregleda in oprave toksikološke analize udeležencev postopka. Dejstva, ali je pri predlagateljici prisotna odvisnost od prepovedanih drog, ni mogoče ugotavljati z izvedencem psihiatrične stroke. Življenjsko okolje, v katerem se uživajo prepovedane droge, je samo po sebi objektivno nevarno. Ne glede na to, da je postopek v zvezi z izdajo začasne odredbe sumaren in hiter, bi moralo sodišče opraviti vsa procesna dejanja.

3. Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku, v katerem se vsak od staršev desetletne deklice zavzema za spremembo dogovora o skupnem starševstvu, sprejetega v 2016, in zaupanje hčere v varstvo in vzgojo njemu, je sodišče z začasno odredbo z dne 22. 4. 2020 odločilo, da se dogovor o skupni vzgoji in varstvu izvršuje tako, da deklica živi pri vsakem od staršev izmenjaje po en teden, krajše počitnice izmenično pri vsakem od staršev, poletne počitnice pa pri vsakem polovico, tako da se izmenjujeta na petnajst dni. Očetov ugovor zoper začasno odredbo je bil po pridobitvi izvedenskega mnenja toksikološke stroke zavrnjen.

6. V novem predlogu, vloženem 27. 11. 2020, je oče ponovno predlagal, naj sodišče z začasno odredbo hčer zaupa v varstvo in vzgojo njemu. Predlog je utemeljeval s trditvami, da je mati v sodelovanju z možem na domu hranila večjo količino prepovedanih drog, do katerih bi lahko prišla tudi hči, da je bila mati 23. 11. 2020 pod vplivom psihoaktivnih substanc in da ima mati neprimeren življenjski slog, ki neposredno vpliva na njene starševske zmožnosti. V kasnejši vlogi je še navedel, da je tudi okolje, v katerega se je mati preselila, zaradi njenega uživanja drog, neurejenega življenja in slabega psihofizičnega stanja, za otroka ogrožajoče in nevarno. Podal je številne dokazne predloge, ki naj bi potrdili trditve o materini vpletenosti v preprodajo drog in njihovem uživanju. Po pridobitvi dveh poročil centra za socialno delo in podatkov pristojnih organov, iz katerih izhaja, da zoper predlagateljico ne teče kazenski postopek in ni bila obsojena za kaznivo dejanje, pregonljivo po uradni dolžnosti, ki jih je vročilo nasprotnemu udeležencu, je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku očetov predlog zavrnilo.

7. Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na ugotovitvah, - da so navedbe o materini vpletenosti v preprodajo drog in namigi, da je bila 23. 11. 2020 ob zaslišanju pri preiskovalnem sodniku pod vplivom nedovoljenih substanc, neizkazane, - da zoper predlagateljico ni tekel in ne teče kazenski postopek, da se je predlagateljica iz dotedanjega okolja umaknila na dan hišne preiskave in 24. 11. 2020 vložila predlog za razvezo zakonske zveze, da je okolje pri njenih starših za deklico primerno in da ima tam izoblikovano socialno mrežo, - da je deklica navezana na oba starša, ima oba enako rada in se pri obeh dobro počuti in da stike z obema od staršev podpira tudi center za socialno delo.

8. Pritožnik ne dvomi o pravilnosti materialnopravnih izhodišč za izdajo začasne odredbe, navedenih v izpodbijanem sklepu, po katerih se začasna odredba v postopkih odločanja o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo ter stikih izda, kadar je verjetno izkazano, da je zaradi zavarovanja otrokove koristi potrebna začasna ureditev razmerja, ker bi tekom postopka lahko otroku nastala nesprejemljiva škoda (161. člen v zvezi s 157. členom DZ). Narava postopka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in drugačen dokazni standard od tega, ki se zahteva za odločitev o zahtevku oziroma predlogu, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov. Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev, ampak sme sámo pridobiti podatke, potrebne za odločitev (drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1).

9. Med udeležencema ni sporno niti dejstvo, da je bil zoper (nekdanjega) materinega moža kazenski postopek uveden, niti kaj je bilo zaseženo v hišni preiskavi. Iz poizvedb pri pristojnih organih tudi izhaja, da zoper mater ne teče kazenski postopek. Pritožnikovo trditev o njenem sodelovanju v preprodaji drog je torej sodišče prve stopnje preverilo na drug način. V pritožbi ni navedel razlogov, zaradi katerih pridobljeni podatki ne bi zadostovali za odločitev. Očitek o nezadostnih razlogih za zavrnitev dokaznih predlogov, ki se nanašajo na dokaze, pridobljene v kazenskem postopku, zato ni utemeljen.

10. Sprejemljivi in dovolj prepričljivi so tudi razlogi, s katerimi je sodišče odreklo dokazno težo pisni izjavi A. A. in zavrnilo predlog za njeno zaslišanje. Morebitno dejstvo, da je v ključni meri prispevala k izvedbi hišne preiskave, ni povezano z verodostojnostjo njenih zaznav o psihičnem stanju matere pred zaslišanjem v kazenskem postopku. Neupoštevanje tega dejstva zato ne vzbuja dvoma o pravilnosti dokazne ocene.

11. Glede na to, da je bilo v tem postopku že pridobljeno mnenje izvedenca toksikološke stroke in da je bila že pred nekaj meseci odrejena izdelava izvedenskega mnenja tako s področja klinične psihologije kot s področja psihiatrije, ki bo nudilo potrebno strokovno oporo za oceno starševskih sposobnosti udeležencev, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da pred izdajo začasne odredbe ne zahteva dopolnitve izvedenskega mnenja toksikološke stroke, ampak o nujnosti predlagane začasne odredbe odloči na podlagi mnenja centra za socialno delo. Indici, iz katerih pritožba sklepa, da mati ne zmore dovolj dobro poskrbeti za njuno hčer, so prešibki, da bi lahko pretehtali neposredne zaznave in ugotovitve strokovnih delavcev centra za socialno delo o funkcioniranju deklice v okolju pri materi.

12. Zmotno je pritožnikovo razumevanje ugotovitev v sklepu, ki se nanašajo na okolje, v katerem živi deklica, kadar je pri materi. Sodišče se ni opredeljevalo o tem, kako stara starša poskrbita za vnukinjo, marveč o tem, kako deklica sprejema materino okolje.

13. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ocene, da ni verjetno izkazano, da je treba ta čas na drugačen način urediti razmerje med deklico in materjo.

14. Po ugotovitvi, da niti uveljavljani razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.