Jedro

Zalaganje obveznosti, ki izvirajo iz zakonite preživninske obveznosti, nima značaja čiste denarne obveznosti. Vrednost teh izdatkov se presoja po času, ko je terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev, torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Obseg potrebnih izdatkov je treba ugotoviti v času zalaganja in je odvisen od okoliščin, ki so sicer odločilne za določitev preživnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka, III. točka izreka) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je dolžan toženec tožnici plačati znesek v višini 21.752,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), da terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 1.000,00 EUR ne obstoji in se pobotni ugovor zavrne (II. točka izreka) in da je toženec dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 1.923,35 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.

Sodba ima pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbe glede prisojene višine ni mogoče preizkusiti, saj je sodišče le povzelo navedbe tožnice in ni presojalo predloženih dokazov. Sodba pavšalno, "po vpogledu v kompletno dokumentacijo izdatkov otrok", ugotavlja, da je verzijski zahtevek v vtoževani višini utemeljen. Preglednice, ki jih je predložila tožnica ne dokazujejo, kakšne stroške je dejansko imela in tudi ne, da gre za stroške za otroka. V vlogah je tožnica navajala, da so skupni mesečni stroški za otroka za čas od maja 2009 do julija 2012 znašali 506,00 EUR, v obdobju od avgusta 2012 do vložitve tožbe pa kar 1.274,74 EUR, kar je pretirano. Ob upoštevanju, da je imela tožnica povprečno mesečno plačo okrog 1.080,00 EUR in je po lastnih navedbah do leta 2012 prejemala nižjo plačo (med 600,00 in 1.000,00 EUR), bi to pomenilo, da so stroški otrok višji kot njeni prihodki. Nepravilni in brez ustrezne trditvene in dokazne podlage so argumenti sodbe glede porazdelitve preživninskega bremena. Prispevek tožnice za vzgojo in varstvo otrok je sicer treba upoštevati pri porazdelitvi preživninskega bremena, vendar je treba upoštevati tudi materialno in pridobitno zmožnost toženca. Sodišče je spregledalo bolezen toženca, ki mu preprečuje zmožnost pridobivanja prihodkov. Iz priloženega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 314/2015 z dne 21. 5. 2015 je razvidno, da ima toženec zdravstvene težave (je psihotičen in obstaja nevarnost heteroagresije) in trenutno ne more opravljati nobenega dela. Preživninsko breme bi moralo biti porazdeljeno tako, da ga nosi vsak polovico in ni razlogov, da mora toženec nositi 60 % preživninskega bremena. Enako velja tudi za stroške, ki jih zahteva tožnica od leta 2012. Otroka sta od maja 2009 do avgusta 2012 živela pri tožencu oziroma A. eno leto ni živel pri njem in je toženec zanju skrbel s pomočjo svoje družine (babice, sestre ...), kar so priče prepričljivo izpovedale. Zmoten je zaključek sodbe da toženec stroškov za preživljanje ni kril, ker ni mogel predložiti materialnih dokazov. Toženec je predložil dokazila, da je bolan in da ga zato ni bilo na zaslišanje. Življenjsko logično je, da je, ko sta otroka živela pri njem, zanju kupoval stvari in plačeval življenjske stroške, čeprav nima dokazil, ker jih ni hranil. Sodišče ni zaslišalo otrok, ki ju je predlagal v potrditev svojih navedb. V navedenem obdobju je stroške za otroka tožnica plačevala le v manjšem delu in še to ne v zatrjevani višini. Upoštevaje predložene dokaze je tožnica za obdobje od maja 2009 do julija 2012 dokazala 2.084,37 EUR stroškov za otroke. Ob upoštevanju porazdelitve preživninskega bremena, bi bil toženec za to obdobje dolžan tožnici povrniti največ 1.042,18 EUR stroškov, ki pa jih ne priznava, ker je imel same enake ali celo višje stroške. Stroški preživljanja otrok za čas od avgusta 2012 do junija 2014 so pretirani, tožnica pa zanje tudi ni predložila ustreznih dokazil. Pritožba se v nadaljevanju opredeli do posameznih stroškov in navaja razloge zakaj jih priznava oziroma ne priznava. Sodišče višine stroškov ni ugotavljalo in tudi ni presojalo kakšno višino stroškov je tožnica dokazala, zato sodbe glede višine ni mogoče preveriti. Sicer pa so, kot je povzel toženec iz dokazil tožnice, stroški za otroka dokazani zgolj v višini 11.183,32 EUR. Ob upoštevanju v tem času prejetih otroških dodatkov (3.938,00 EUR) in porazdelitve preživninskega bremena, bi bil toženec dolžan povrniti največ 1.622,63 EUR stroškov za otroka. Sodišče, ki je tožnici prisodilo tudi otroške dodatke, čeprav je tožnica sama navajala, da je treba od stroškov otroške dodatke odšteti, je odločilo mimo postavljenega zahtevka in kršilo določbe ZPP.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila, se obrazloženo opredelila do pritožbenih očitkov in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženec v pritožbi sicer navaja, da se pritožuje zoper sodbo, vendar v nadaljevanju izrecno izpodbija samo ugodilni del sodbe (I. točko izreka), zato je pritožbeno sodišče štelo, da se pritožba nanaša le na ta del. 6. V predmetnem postopku obravnavan zahtevek je verzijski zahtevek. Tožnica zahteva povrnitev stroškov, ki jih je za preživljanje mladoletnih otrok zalagala namesto toženca v obdobju od maja 2009 do vložitve tožbe dne 27. 6. 20141 .

7. Po določbi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), na kateri temelji tožbeni zahtevek, sme tisti, ki je imel izdatke zaradi preživljanja neke osebe, s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Čeprav gre za verzijski zahtevek, je tudi pri njem treba izhajati iz istih okoliščin, ki so upoštevne pri določitvi preživnine. Zalaganje obveznosti, ki izvirajo iz zakonite preživninske obveznosti nima značaja čiste denarne obveznosti, zato se presoja vrednost teh izdatkov po času, ko je terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev, torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Obseg potrebnih izdatkov je treba ugotoviti v času zalaganja in je odvisen od okoliščin, ki so sicer odločilne za določitev preživnine2 . Po določbi 129. člena ZZZDR se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po določbi prvega odstavka 129.a člena ZZZDR je pri odmeri preživnine za otroka treba upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

8. Sodba navedenih materialnopravnih izhodišč ne upošteva in ne ugotovi dejanskega stanja, ki bi omogočal preizkus uporabe materialnega prava glede dosojene višine verzijskega zahtevka. Sicer pa je sodba obremenjena tudi z uveljavljeno absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev odločitve.

9. V pritožbenem postopku ni sporno, da sta se pravdnima strankama v zunajzakonski skupnosti rodila sinova B. (rojen ... 1997) in A. (rojen ... 1999), da se je tožnica maja 2009 izselila iz skupnega stanovanja, da je sin B. živel pri očetu od avgusta 2009 do avgusta 2012, sin A. pa od oktobra 2009 do septembra 2010, da se je tožnica avgusta 2012 z otrokoma preselila v L. in da je tožnica v obdobju od maja 2009 do vključno junija 20143 zalagala za stroške otrok. Sporna pa je višina prisojenega verzijskega zahtevka.

10. Sodba se o obsegu potrebnih izdatkov za preživljanje otrok4 v vtoževanem obdobju ne izreče. Ugotavlja le dejansko višino stroškov preživljanja otrok, ki jih je imela tožnica, pri čemer pa, kot upravičeno izpostavlja pritožba, ugotovitve ne temeljijo na (oceni) dokazov, temveč je sodišče zgolj povzelo navedbe tožnice. Obrazložitev sodbe v pretežni meri predstavljajo prepisane pripravljalne vloge tožnice, v katerih se je tožnica izrekala (tudi) do trditev in dokazov toženca5 . Tak način obrazložitve ne ustreza standardu obrazloženosti sodbe, ne upošteva metodološkega napotka 8. člena ZPP. Sodba ima take pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen pritožbeni preizkus. Sodišče mora ugotoviti odločilna dejstva in v razlogih pojasniti na podlagi katerih dokazov jih je ugotovilo in se tudi opredeliti do toženčevih ugovorov. O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana, je treba odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Obrazložitev mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo pojasni svojo odločitev.

11. Zaključka sodbe, ki temelji na "vpogledu v kompletno dokumentacijo izdatkov otrok"T6 , da je verzijski zahtevek v vtoževani višini 21.752,60 EUR v celoti utemeljen (12. točka obrazložitve), ni mogoče preveriti. Ni mogoče preizkusiti ali in kako sodba upošteva porazdelitev preživninskega bremena7 in tudi ne, ali in kako je upoštevan otroški dodatek, ki ga je tožnica prejemala v vtoževanem obdobju. Glede slednjega je sicer pravilno stališče sodbe (9. točka obrazložitve), da se ga pri določitvi preživnine ne upošteva.

12. Zmotno je stališče sodbe da toženec, razen s predložitvijo materialnih dokazov, ne more dokazati, da je (ko sta otroka živela pri njem) poleg tožnice tudi sam skrbel za njihovo preživljanje. Pričam, ki so v sorodstvenem razmerju s tožencem, ni mogoče odreči verodostojnosti le zaradi sorodstvenega razmerja.

13. Po navedenem je pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodbe), pritožbi toženca ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP, 355. člen ZPP). O utemeljenosti drugih pritožbenih očitkov, se pritožbeno sodišče zato ne izreka.

14. Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljeno procesno kršitev. Ob upoštevanju predstavljenega materialnopravnega izhodišča naj ugotovi odločilna dejstva in o tožbenem zahtevku ponovno odloči. Pri ugotavljanju obsega potrebnih izdatkov naj, kot že rečeno, upošteva premoženjske razmere in potrebe otrok v vtoževanem obdobju. Ustrezno naj ovrednoti tudi dejstvo, da sta v obdobju od maja 2009 do julija 2012 otroka (delno) živela pri očetu. Dokazno oceno naj izdela v skladu z metodološkim napotkom 8. člena ZPP in se (obrazloženo) opredeli do pravno pomembnih navedb strank.

15. Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala razveljavitev stroškovne odločitve (III. točka sodbe). O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in o pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Obravnavani verzijski zahtevek je tožnica uveljavljala v tožbi zaradi dodelitve otrok, določitve stikov in plačevanja preživnine, sodišče prve stopnje pa ga je izločilo v ločeno obravnavanje. 2 Primerjaj odločbi VSRS sklep II Ips 554/2002 z dne 5. 2. 2003, VSL sodba I Cp 1929/2016 z dne 1. 12. 2016. 3 Po navedbah tožnice je bilo tožencu od junija 2014 dalje naloženo plačevanje preživnine za oba otroka. 4 Zmotno je pritožbeno stališče, da je utemeljenost verzijskega zahtevka odvisna (le) od dokazanosti višine stroškov porabljenih za preživljanje otrok. 5 Gre za pripravljalne vloge tožnice z dne 6. 1. 2016, 25. 1. 2016 in 4. 4. 2016. 6 Gre za izpiske iz bančne in plačilne kartice tožnice, račune in blagajniške prejemke. 7 Sodba zavzame stališče, da je toženec zaradi večjega prispevka tožnice pri vzgoji in varstvu otrok dolžan nositi 60 % stroškov.