Jedro

Če se blago uvaža carine prosto, mora carinski zavezanec ob uvozu predložiti potrdilo o izvoru blaga pristojnega organa države, iz katere se blago uvozi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožene stranke zoper odločbo Carinarnice J. z dne 7.10.1993, s katero je zavezala tožnika k plačilu zneska 1.338.229,00 SIT uvoznih dajatev (carina, davščine) po uvozni carinski deklaraciji z dne 11.1.1993 Carinske izpostave P. Po navedeni uvozni carinski deklaraciji je tožnik uvozil koordinatni brusilni stroj s priborom s poreklom proizvodnje iz Makedonije brez carine. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo k uvozni carinski deklaraciji priloženo originalno potrdilo o izvoru blaga iz Makedonije, zaradi česar je bila tožnica oproščena carine in drugih uvoznih davščin. Ker pa je Carinarnica J. naknadno ugotovila, da je bilo ob carinjenju predloženo potrdilo o izvoru blaga, ki je bilo neoštevilčeno in ni bilo overjeno z žigom in podpisom pooblaščene osebe Gospodarske zbornice Makedonije, je naknadno obračunala carino in ostale davščine v skupnem znesku 1,338.229,00 SIT in plačilo tega zneska naložila tožnici. Tožena stranka se tudi sklicuje na ugotovitve preverjanja verodostojnosti potrdila o izvoru blaga, ki ga je po carinskem postopku predložila tožnica in iz dopisa Gospodarske zbornice Makedonije z dne 17.6.1994 ugotovila, da spornega potrdila navedena zbornica ni izdala.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je ob uvozu stroja po uvozni carinski deklaraciji priložila originalno potrdilo o izvoru blaga iz Makedonije in je bila na podlagi tega potrdila tudi oproščena carine in drugih uvoznih davščin. Šele v kontrolnem postopku je carinarnica ugotovila, da carinjenje ni bilo pravilno in je zato z odločbo I. stopnje obračunala carino in druge davščine pri čemer se izrecno ni sklicevala na 270. člen carinskega zakona. Pravno podlago za naknadni obračun carinskih dajatev po citiranem določilu carinskega zakona (CZ) je podala šele tožena stranka v izpodbijani odločbi, vendar zmotno meni, da je podlaga za odločitev v odločbi I. in II. stopnje podana v citiranem zakonitem določilu. V 1. odstavku 270. člena CZ je namreč določeno, da se naknadni obračun carine in uvoznih davščin opravi, če se po podatkih deklaracije ugotovi, da blago ne ustreza dejanskemu stanju. Po tem določilu se presoja ali je bilo blago pravilno uvrščeno pod določeno tarifno številko, kar mora carinski organ pri pregledu blaga ugotoviti. Izvor blaga je carinski organ tudi ugotovil po predloženem certifikatu in po navodilih tožene stranke, ne pa, da se morebitne grobe napake carinskih organov ugotavljajo šele v naknadnem postopku, kar pa ni dopustno glede na obstoj potrdila ob izdaji uvozne carinske deklaracije in glede na določbo 270. člena CZ. Sicer pa po določbi tega zakonitega določila izpodbijana odločba ni bila izdana v enem letu od datuma uvozne carinske deklaracije temveč šele 22.8.1994, torej po preteku predpisanega enoletnega roka, zaradi česar sta odločbi I. in II.

stopnje nezakoniti in je postopek zastaral. Po navedbah tožeče stranke je uvozni carinski deklaraciji predložila verodostojna potrdila o izvoru blaga, kljub trditvi Gospodarske zbornice Makedonije, da potrdila ni izdala. Žigi in podpisi na potrdilu so namreč identični listini, ki se nahaja pri toženi stranki in v skladu z navodili o uporabi žigov in podpisov. Sicer pa navodila o uporabi žigov in podpisov niso bila objavljena tako, da bi tožeča stranka lahko sama ugotovila ali predložene listine ustrezajo. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presodji sodišča je v tej zadevi podana pravna podlaga za naknadni obračun carine in uvoznih davščin v 1. točki 1. odstavka 270. člena carinskega zakona, ki določa, da mora carinarnica v enem letu od dneva vložitve deklaracije obračunati carino in druge carinske davščine, če iz deklaraciji priloženih listin ugotovi, da obračun carine in drugih davščin ne ustreza dejanskemu stanju blaga. Ta določba ne pomeni samo nepravilne uvrstitve blaga pod neustrezno tarifno številko, kakor meni tožeča stranka, temveč dejanskemu stanju blaga n. pr. ne ustreza tudi predložitev nepristne listine o izvoru blaga. Sodišče se strinja z razlogi v izpodbijani odločbi, ki temeljijo na podatkih v spisu, da tožeča stranka ob uvoznem carinjenju ni predložila pristnega potrdila Gospodarske zbornice Makedonije v skladu s 5. točko Odredbe o načinu ugotavljanja izvora blaga (Uradni list FLRJ, št. 41/79), po kateri se izvor blaga dokazuje z listinami, ki jih izda oziroma overi pristojni organ države, iz katere se blago uvozi. Ker mora po določilih CZ predložiti tako listino uvoznik - carinski zavezanec, tako niso utemeljeni tožbeni ugovori, da ni podan pravni temelj za naknadni obračun carine. Ker je v 270. členu CZ določeno, da carinski organ naknadno obračuna carino in davščine v enem letu od datuma uvozne carinske deklaracije, kar je po podatkih v spisih carinski organ I. stopnje pravočasno v predpisanem roku izvršil, tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi moralo biti v enoletnem roku o plačilu naknadnih carinskih dajatev dokončno odločeno. Nesprejemljiv je tudi ugovor tožeče stranke, da bi morala tožena stranka pravočasno objaviti navodila o uporabi žigov in podpisov, saj je po carinskih predpisih dolžnost tožeče stranke kot carinskega zavezanca, da ob uvoznem carinjenju predloži ustrezne listine, torej tudi listino o izvoru blaga, ki jo izda pristojni organ države iz katere se blago uvozi. Po navedenem je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa ni utemeljena, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), katerega je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

O stroških postopka sodišče ni odločalo, ker po 61. členu ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške.