Jedro

Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče vezano samo na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in sicer samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da ji mora toženec plačati 1.548.100 SIT z zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2001 dalje do plačila. Sodišče druge stopnje je ob obravnavanju tožničine pritožbe zavrnilno sodbo potrdilo.

2. Sodbo pritožbenega sodišča tožnica izpodbija z revizijo iz „vseh revizijskih razlogov“. Bistvena vsebina revizije bo predstavljena v nadaljevanju.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: (1) da je tožničin oče G. J., ki je med pravdo umrl, pravdo pa je nadaljevala tožnica kot njegova edina zakonita dedinja, od V. L. kupil za 10.000 DEM starih kovancev, (2) naknadno je bilo dogovorjeno, da bo G. J. namesto denarja V. L. dal motor, (3) G. J. je bil s tako kupčijo nezadovoljen, zato mu je V. L. izročil štiri gume za osebni avto Clio in še nekaj kovancev, G. J. pa V. L. kombinezon za motor in (4) kovance je V. L. pridobil legalno z nakupom od M. J. in J. K.; (5) ni dokazano, da bi toženec po pogodbi tožničinemu očetu še kaj dolgoval. 6. Na te dejanske ugotovitve, ki jih je pritožbeno sodišče sprejelo kot pravilne, je revizijsko sodišče zaradi prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 370. člena ZPP vezano. Ne glede na to pretežni del revizije predstavlja prav iz pravkar pojasnjenega razloga nedovoljena graja ocene posameznih dokazov in zaključka, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da naj bi toženec kupnino še vedno dolgoval. 7. Zagrešene niso bile niti zatrjevane procesne kršitve. Tako ne drži revizijski očitek pritožbenemu sodišču, da ni pojasnilo, zakaj je sprejelo oceno prvostopenjskega sodišča, da je tožničina zakonita zastopnica svojo izpoved prilagodila potrebam pravde oziroma da je v kazenskem postopku izpovedala drugače kot v pravdi: pojasnilo je, da zakonita zastopnica ni bila nezainteresirana za izid pravde, ki jo je prevzela v imenu otroka. Ne drži niti, da se pritožbeno sodišče ni „opredelilo do kazenskega spisa“: z razlogi iz drugega dostavka na tretji strani sodbe je v okviru pritrditve dokazni oceni prvostopenjskega sodišča odgovorilo na pritožbo glede primerjave posameznih izpovedb v kazenskem in v pravdnem postopku; ker se je tožeča stranka sklicevala na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 861/2004, ji je pravilno pojasnilo tudi, da je v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, pravdno sodišče vezano samo na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in sicer samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP). Končno je neutemeljen tudi sodišču prve stopnje namenjen očitek, da ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, do izvedenih pa da bi se moralo „bolj opredeliti“. Neutemeljen je zato, ker je navkljub zahtevi, da je treba procesne kršitve, zato, ker revizijsko sodišče nanje ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) uveljavljati obrazloženo, povsem pavšalen.

8. Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).