Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na več stanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom zavrglo predlog predlagateljev v delu, ki se nanašajo na vpis lastninske pravice na stanovanju št. 13, F. 33, v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavb F. 31, F. 33 in F. 35 (4. točka predloga) ter na vpis lastninske pravice na stanovanju št. 35, F. 35, v korist Vlade RS (5. točka predloga).
Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji iz pritožbenega razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in predlagajo, da pritožbeno sodišče njihovi pritožbi ugodi, o zahtevku samo odloči ali pa zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Na podlagi listinskih dokazil v spisu, pravnomočne sodbe pravdnega sodišča, je bilo ugotovljeno, da je stanovanje št. 13 vpisano kot posamezni del z ID št. ...-...-101 hišniško stanovanje in kot tako pripada vsem lastnikom posameznih delov v stavbi F. 31, 33 in 35. V sklepu sodišče samo navede, da je nasprotna stranka s takim vpisom lastninske pravice v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe soglašala. Do vpisa lastninske pravice pri stanovanju št. 35, vpisanem kot posamezni del, v dejanski lasti Vlade RS, se nasprotna udeleženka ni opredelila, vendar predlagatelji menijo, da bi jo k izjavi glede lastninske pravice za to stanovanje sodišče moralo pozvati. Predlagajo, da se v tem postopku odloči tudi o vpisu lastninske pravice na ime dejanskih lastnikov, vendar na drugi pravni podlagi. To sodišče je stvarno pristojno za odločanje po določilih Zakona o nepravdnem postopku, torej smiselno lahko uporabi določila o razdelitvi v naravi oziroma s sklepom uskladi zemljiškoknjižno stanje. Za hišniško stanovanje predlagajo, da se s sodnim sklepom ugotovi, da predstavlja ta posamezni del splošni skupni del stavbe in se kot tak tudi vpiše, za stanovanje v lasti Republike Slovenije pa, da se po določilih ZNP o razdelitvi v naravi ali po določilih ZZK-1 o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine, uskladi zemljiškoknjižno stanje z dejanskim in dovoli vpis lastninske pravice.
Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je sodišče pravilno zavrglo predlog predlagateljev. Priznala je lastninsko pravico na hišniškem stanovanju v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov in tudi vknjižbi lastninske pravice Vlade Republike Slovenije na stanovanju št. 35 ne nasprotuje. Odločitev glede vknjižbe prepušča sodišču. Pritožba ni utemeljena.
Sklep ugotavlja, da je v stavbi F. 31, F. 33 in F. 35, etažna lastnina že oblikovana. Stanovanji št. 13 in 35, na kateri se predlagani vpis nanaša, sta označeni v zemljiški knjigi kot posamezna dela z ident. št. ...-...-101 in ...-...-211, zemljiškoknjižna lastnica obeh je Občina Ljubljana Bežigrad družbena lastnina.
Predlagatelji tej ugotovitvi ne nasprotujejo in tudi ne ponujajo razlogov, zakaj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne oporekajo materialnopravno (pravilnemu) stališču sklepa, da je vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) namenjena vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi, kadar etažna lastnina še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. Navajajo le, da bi sodišče, ki je stvarno pristojno za odločanje po določilih ZNP, ob smiselni uporabi določil o razdelitvi v naravi oziroma po določilih zemljiškoknjižnega postopka, ki je prav tako nepravdni postopek, lahko odločilo.
Po povedanem se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in da tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
V odgovor pritožnikom velja pojasniti, da je izpodbijani sklep pravilen in ni podlage za njegovo razveljavitev. Zgolj dejstvo, da je nepravdno sodišče pristojno tudi za odločanje po določilih zemljiškoknjižnega postopka, take odločitve pritožbenemu sodišču ne narekuje. Za povrh pa je stanovanje št. 13 zaenkrat še vpisano kot posamezni del, na katerem je lastnica Občina Ljubljana Bežigrad, družbena lastnina, predlagatelji pa predlagajo, da se ugotovi, da to stanovanje predstavlja skupni splošni del stavbe in se kot tak tudi k njej vpiše. Ob, v odgovoru na pritožbo podanem strinjanju za ureditev zemljiškoknjižnih vpisov, bodo predlagatelji vpis lahko dosegli z vložitvijo predloga po pravilih ZZK-1. Predlagatelji pritožbenih stroškov niso priglasili, nasprotna udeleženka pa svoje pritožbene stroške (stroške za odgovor na pritožbo), glede na določbo 35. člena ZNP, nosi sama.