Jedro

Presoja višine preživnine za mladoletna otroka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuna mladoletna sinova zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici, toženca pa zavezalo, da mora od 13.11.2003 dalje plačevati za G. H. 45.000 SIT, za N. H. pa 30.000 SIT mesečne preživnine. Tožnici je naložilo, da mora tožencu omogočati stike z otrokoma, o katerih se bosta stranki sprotno dogovarjali v skladu z željami in potrebami otrok.

Zoper odločbo o preživnini sta se pritožili obe stranki, pritožbeno sodišče pa je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da mora toženec za sina G. H. plačevati preživnino v znesku 40.000 SIT mesečno. Sicer je njegovo pritožbo in v celoti tožničino pritožbo, zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Tožnico je zavezalo, da mora tožencu povrniti 3.635 SIT stroškov pritožbenega postopka.

Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbenemu sodišču očita, da ni upoštevalo, da sin G. H. ponavlja prvi letnik likovne gimnazije, zaradi česar ni stroškov z učbeniki. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da tožnica živi v stanovanju, ki je v solasti pravdnih strank ter da zato nima stroškov z najemnino. Po drugi strani pa je toženec sprva plačeval neprofitno najemnino, sedaj pa odplačuje kredit za stanovanje, ki znaša približno toliko kot neprofitna najemnina. Ker gre za nujne življenjske stroške, bi moralo sodišče pojasniti, zakaj jih ni upoštevalo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da mora toženec odplačevati mesečno 44.000 SIT posojila za nakup kuhinjske opreme v novem stanovanju v P. (vsa stanovanjska oprema je namreč ostala v stanovanju v N., ki ga zaseda tožnica).

Sodišče končno tudi ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo dejstva, da je toženec ostal brez prihrankov, ki jih je neupravičeno zadržala tožnica. Zaradi tega je moral najeti posojilo za nakup kuhinjske opreme, kredit za stanovanje pa je višji, kot bi bil, če bi del kupnine plačal s sredstvi, s katerimi neupravičeno razpolaga tožnica.

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je vezano na vsa izhodišča za odmero preživnine, med drugim tudi na ugotovitev, da se potrebe G. H. kljub ponavljanju prvega letnika gimnazije, ne bodo zmanjšale (prim. zadnja stavka 2. odstavka na 4. strani izpodbijane sodbe). Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da "sodišče ni zavzelo stališča glede dejstva, da živi zakonita zastopnica v stanovanju, ki je v solasti zakonite zastopnice in toženca in zato nima stroškov za najemnino". Čeprav se o tem ni izrecno opredelilo, je stališče glede tega zavzelo konkludentno, ko je (kot razlog za spremembo sodbe sodišča prve stopnje) ugotovilo, da ima tožnik "tudi visoke stroške z lastnim preživljanjem" (prim. 2. odstavek na 4. strani izpodbijane sodbe). "Visoki stroški z lastnim preživljanjem" so v tem kontekstu lahko mišljeni le relativno, torej v primerjavi s tožničinimi stroški (ki za razliko od toženčevih niso /tako/ visoki).

Toženec sicer odplačuje kredit za stanovanje, v katerem sedaj stanuje z novo partnerko (ne pa tudi kredit za stanovanje, v katerem živijo tožnica in potomca pravdnih strank), vendar, kot je tožencu pravilno pojasnilo pritožbeno sodišče, to "ni razlog, ki bi kakorkoli vplival na odločitev o višini preživnine" (prim. zadnji stavek na 4. strani izpodbijane sodbe). Plačilo preživnine za mladoletna otroka ima namreč prednost pred plačevanjem kredita. Razen tega tožnik v novem stanovanju (za katerega odplačuje kredit) ne živi sam, zaradi česar so temu ustrezno nižji tudi stanovanjski stroški, ki odpadejo nanj.

Za odločanje o višini preživnine je irelevantno, ali je tožnica neupravičeno zadržala prihranke pravdnih strank. Če jih zadržuje neupravičeno, jih bo pač morala vrniti, kar pomeni, da njene preživninske možnosti zaradi tega niso nič boljše. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, in ker niso podane zatrjevane postopkovne kršitve, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.).